Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj podpisal dokumente o nameravanem umiku ZDA od prostotrgovinskega sporazuma. 

Najprej je v Beli hiši sprejel poslovne voditelje in jim sporočil, da jih čaka velik mejni davek, če bodo proizvodnjo selili iz ZDA v tujino. Obenem pa jim je ponudil korenček v obliki davčnih ugodnosti, če bodo delovna mesta ohranili ali odpirali v ZDA.

Ponovil je obljubo, da bo znižal davke, in sicer za srednji razred, med 15 do 25 odstotkov, za 75 odstotkov pa bo črtal številne zvezne regulacije in obenem vztrajal, da varnost na delovnih mestih ali varnost hrane in zdravil ne bo ogrožena.

V skladu s pričakovanji je napovedal umik ZDA od sporazuma o prosti trgovini Azije in Pacifika (TPP), ki so ga sklenile vlade 12 držav območja z namenom oblikovanja trgovinskih pravil kot protiutež vse večjemu vplivu Kitajske.

Ameriški senat je ratifikacijo sporazuma zavrnil že v času predsednika Baracka Obame, proti njemu pa se je poleg Trumpa izrekel tudi nekdanji predsedniški kandidat demokratov Bernard Sanders. "To, kar sem sedaj storil, je velika stvar za ameriške delavce," je zagotovil Trump, ko je odstopil od sporazuma, ki niti ne velja.

Trump potopil evropske borze: evro dražji, nafta cenejša

Osrednje evropske borze so prvi trgovalni dan tedna sklenile s padci. Vlagatelje zaposlujejo predvsem misli na novega ameriškega predsednika, ki je že ob prihodu v Belo hišo znova napadel globalne trgovinske sporazume, ZDA pa so po njegovem nareku od enega že odstopile. Evro se je podražil, nafta pa se je pocenila.

Na borznem parketu se v prihodnjih dneh obetajo velika nihanja. Vse oči so uprte v Washington, pri čemer negotovosti v zvezi s prihodnjimi Trumpovimi potezami še zdaleč ni konec.

Kot izpostavljajo analitiki, Trumpov inavguracijski govor predstavlja nadaljevanje retorike, ki jo je uveljavil v predvolilni kampanji. Novi ameriški predsednik je namreč zatrdil, da bo vsaka odločitev o trgovini, davkih, priseljevanju ali zunanji politiki temeljila na tistem, kar bo najbolje za ameriške delavce in njihove družine.

Kako se je včeraj zaključilo trgovanje na evropskih borzah?

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 0,85 odstotka in trgovanje končal pri 3273,04 točke.

Frankfurtski indeks DAX je zdrsnil za 0,73 odstotka, na 11.545,75 točke, pariški indeks CAC 40 za 0,60 odstotka, na 4821,41 točke, londonski indeks FTSE 100 pa za 0,66 odstotka, na 7151,18 točke.

Indeks FTSE Mib je v Milanu nazadoval za 0,78 odstotka, indeks ATX na Dunaju za 0,45 odstotka, Ibex 35 v Madridu za 0,80 odstotka, SMI v Zürichu pa za 0,56 odstotka.

Trendu padcev so sledile tudi newyorške borze. Industrijski indeks Dow Jones je približno tri ure in pol pred koncem trgovanja na 0,45 odstotka nižji ravni kot v četrtek, širši indeks S&P 500 je doslej izgubil 0,57 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 0,46 odstotka vrednosti.

Evro je medtem pridobival. Za skupno evropsko valuto je bilo treba včeraj okoli 18.15 na borzi v Frankfurtu odšteti 1,0734 dolarja, kar je 0,27 odstotka več kot ob koncu petkovega trgovanja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra včeraj postavila pri 1,0715 evra (v petek pri 1,0632 evra).

Cene nafte se znižujejo. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v marcu je treba trenutno odšteti 52,67 dolarja, kar je 1,04 odstotka manj kot v petek. Za 0,69 odstotka so se pocenile tudi marčne terminske pogodbe za nafto vrste brent, tako da so pri 55,11 dolarja.