V okolju negativnih obrestnih mer, ki traja od sredine 2014, so nekatere banke v tujini in v Sloveniji negativno obrestno mero Evropske centralne banke prenesle na podjetja, druge finančne organizacije in državo. V Sloveniji banke na vloge gospodinjstev na vpogled tega (še) niso storile.

Kje so ležarine na vloge gospodinjstev že uvedli?

So pa negativne obrestne mere ali ležarine zanje uvedle nekatere banke v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemskem, Danskem in v Švici, a večinoma za vloge velikih vrednosti, torej nad 100.000 ali nad milijon evrov. Bank, ki jih negativno obrestujejo od prvega evra naprej, je za zdaj malo. Kljub temu v teh državah doslej po ugotovitvah Banke Slovenije ni bilo zaznati večjih odlivov vlog.

Banka Slovenije opravila analizo. Kaj je ta pokazala?

So pa v Banki Slovenije že pripravili analizo, in sicer na podlagi podatkov in ankete med bankami. Morebitno uvedbo negativnih obrestnih mer oz. ležarine ali pristojbine za hranjenje vlog je preučila tudi z vidika vpliva na stabilnost finančnega sistema. Če bi v bankah zato prišlo do odliva vlog, ne bi smelo priti do težav.

Koga bi ukrep ležarin najbolj prizadel?

V bankah v Sloveniji ni pričakovati splošne uvedbe negativnih obrestnih mer ali ležarin za vloge gospodinjstev na vpogled, vsaj ne za tiste do 100.000 evrov. Če pa bi do tega vendarle prišlo, bi se najverjetneje spremenila struktura, saj bi se vloge na vpogled v večji meri prelile v vezane vloge, v analizi ugotavlja Banka Slovenije.

Slovenska gospodinjstva so konzervativna, vrednost bančnih vlog in stopnja varčevanja sta visoki. Gospodinjstev, ki imajo v banki nad 100.000 evrov, je le odstotek, a imajo v znesku veliko oz. 36 odstotkov vseh vlog na vpogled, je ponazoril namestnik guvernerja Banke Slovenije in viceguverner Primož Dolenc.

Odzivnost gospodinjstev v Sloveniji je na spremembo obrestnih mer med bankami nizka. Dolenc je spomnil, da so že sedaj realne oz. efektivne obrestne mere negativne, torej da so stroški, ki jih komitent plača banki, višji od obresti, ki jih dobi za denar na depozitu.

Sklepati je, da bi nekateri sprejeli tudi negativne obrestne mere ali ležarine. Najverjetneje pa bi ob spremenjeni ponudbi bank del vlog na vpogled prešel na vezane vloge. Večina bank je namreč napovedala, da bi se na morebiten odliv depozitov odzvala s spremembami v poslovni politiki oz. ponudbi.

Če bi prišlo do uvedbe negativne obrestne mere ali ležarine in bi zato prišlo do odliva bančnih vlog, se pojavi vprašanje, kam bi te vloge šle. "Alternativne naložbe bi morale biti podobne depozitom - z visoko likvidnostjo in nizkim tveganjem," je menil Dolenc, teh pa trenutno ni in bi jih bilo treba oblikovati, denimo pokojninske sheme.

Preberite tudi: