Minimalna plača je za letošnje leto postavljena pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov oziroma 736 evrov. Dvig ima učinke na več dejavnikov, med drugim pa vpliva tudi na kreditno sposobnost oziroma na višino možnega bančnega kredita. Minimalna plača je namreč tudi merilo, ki ga banke upoštevajo pri izračunu višine kredita. Uveljavljen je namreč pogoj, da mora kreditojemalcu po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb glede na višino dohodka ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače in tudi znesek za preživljanje družinskih članov.

V Združenju bank Slovenije so podali konkretne številke. Po njihovih navedbah mora v skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva kot neto preostanek po poplačilu kreditne obveznosti potrošniku ostati 76 odstotkov bruto plače oziroma 778,42 evra, kar pomeni, da se je mesečni dohodek, ki mora preostati kreditojemalcu, v primerjavi z letom 2020 povišal za 64 evrov. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora obenem ostati znesek v višini prejemka, določenega za preživljanje, ki po zakonu znaša do 402,18 evra. "Znesek za preživljanje otroka v dvostarševski družini je na primer 237,29 evra," so pojasnili v Združenju bank.

Koliko prosilcev za kredit bo zavrnjenih?

"Povišanje minimalne plače ima za posledico upad kreditne sposobnosti potrošnikov glede na kriterije, ki jih določa zadevni makrobonitetni ukrep Banke Slovenije. Po ocenah članic Združenja bank Slovenije bo tako dodatnih 10 do 15 odstotkov potrošnikov postalo kreditno nesposobnih, ostalim pa se bo kreditna sposobnost poslabšala, saj se pri izračunu kreditne sposobnosti kreditojemalca v skladu z 1. m. členom Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva pri izračunu letnega dohodka potrošnika upošteva dohodke za preteklih 12 mesecev, preostanek plače, ki mora ostati kreditojemalcu po poplačilu obveznosti, pa se izračuna v skladu z novo višjo vrednostjo," so opozorili v Združenju bank. Vsled navedenega so Banki Slovenije predlagali preoblikovanje Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva v priporočilo oziroma proučitev možnosti sprememb. "Odgovor še pričakujemo," so sporočili.

Na Banki Slovenije so ponovili, da njihov Sklep resnično predpisuje minimalne kreditne standarde, ki morajo biti izpolnjeni, da banka potrošniku lahko odobri kredit, a hkrati dodali, da je odločitev o dejanski odobritvi posojila in o pogojih, pod katerimi je banka to pripravljena storiti, v domeni poslovnih bank. "Morajo pa te v izračun letnega dohodka potrošnika upoštevati prejemke iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini (dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iz dejavnosti, pokojnine, prejemki od oddaje nepremičnin, finančnih investicij ter drugih virov)," so pojasnili.

"Izjema so prejemki enkratne oziroma občasne narave (npr. jubilejne in izredne nagrade) in prejemki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, izvzeti iz izvršbe. Po odštetju stroška servisiranja celotnega dolga mora tako potrošniku v skladu z zakonom ostati vsaj 76 odstotkov bruto minimalne plače in zneska za morebitne vzdrževane družinske člane," so razložili. "Ker so se nekaterim potrošnikom zaradi epidemije covida-19 začasno znižali dohodki, je Banka Slovenije maja lani omenjeni sklep spremenila tako, da bankam dovoljuje, da iz izračuna letnega dohodka izključijo mesece, ko je bil dohodek zaradi epidemije nižji," so izpostavili.

Na Banki Slovenije se zavedajo, "da se je po letošnjem dvigu minimalne plače nekoliko dvignil prag za pridobitev kredita zaradi navezave vsebine makrobonitetnega ukrepa na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju." A po njihovih analizah in simulacijah ni pričakovati večjega vpliva na posojilno aktivnost s tega naslova. "Če bi minimalna plača že lani znašala 1024,24 evra, ne bi bilo odobrenih 0,4 odstotka zneska vseh odobrenih potrošniških posojil v 2020 in 0,1 odstotka zneska odobrenih stanovanjskih posojil v 2020," so navedli.

Omejitev, določena v Sklepu Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ostaja v veljavi. "Prav ob izbruhu zdravstvene krize, povezane s covid-19, se je pokazala nujnost preprečevanja prekomerne zadolženosti prebivalstva prek ustreznih kreditnih standardov bank. Zaradi upada gospodarske dejavnosti številni kreditojemalci ne uspejo pravočasno poravnati zapadlih obveznosti, tako je v Sloveniji med višjimi v Evropski uniji delež odloženih bančnih posojil podjetjem in prebivalstvu, ki ga omogoča vladni interventni zakon. Pri tem imajo večje težave z odplačili ravno kreditojemalci, ki so v preteklosti najemali posojila, ki so prekomerno obremenjevala njihove prihodke. Zaradi teh zahtevnih razmer makrobonitetni ukrep, ki se nanaša na kreditiranje prebivalstva, ostaja v veljavi, in sicer z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kreditnih standardov," so poudarili na Banki Slovenije.

Dvig vpliva tudi na socialne transferje

Dvig minimalne plače bi lahko obenem prispeval k zmanjšanju števila prejemnikov denarne socialne pomoči. Povečanje bo z marcem vplivalo na znižanje pravice do denarne socialne pomoči in na pravico do varstvenega dodatka v primeru družine, v kateri je delovno aktivna oseba, ki prejema minimalno plačo. Upravičenec je v primeru dviga plače centru za socialno delo dolžan sporočiti spremembo, na podlagi katere se pomoč znova odmeri, so opomnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Dvig minimalne plače bi imel lahko tudi vpliv na odmero socialnih transferjev, kot so otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane, kar pa se bo brez sprememb meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti zgodilo prihodnje leto, ko bodo izdane dohodninske odločbe za letos. A na ministrstvu poudarjajo, da socialni transferji predstavljajo začasno socialno varnost posameznika in družine, višja plača pa dolgoročno zagotavlja večjo socialno varnost: "Pomeni namreč višjo osnovo za priznanje pravice do nadomestila plače v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, starševskega nadomestila, pokojnine in do drugih denarnih dajatev iz socialnega zavarovanja," so našteli.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!