V bančnem prostoru je bilo letos največ pozornosti usmerjene v proces privatizacije NLB, ki se na koncu ni odvila. Večjih lastniških sprememb ali povezovanj ni bilo. Okolje so tudi letos zaznamovale nizke obrestne mere, nadaljevalo se je čiščenje bilanc. Banke so v iskanju novih poti do strank poenostavljale in digitalizirale ponudbo.

Na trgu so tri hranilnice, vse so aktivne na področju krepitve kapitala. Delavska hranilnica je dokapitalizacijo izvedla konec lanskega leta, Primorska hranilnica Vipava v začetku decembra. V Hranilnici Lon so nedavno upravo pooblastili za povečanje osnovnega kapitala in sklenili, da se v začetku prihodnje pomladi preimenujejo v Lon banko. Preimenovanje so letos izvedli še v Banki Koper, ki je postala Banka Intesa Sanpaolo.

Sprememba lastništva se je obetala NLB, a do prodaje vsaj polovice NLB, ni prišlo. Odločitev o tem čaka tudi Gorenjska banka, saj je srbska AIK Banka zanjo ravno v teh dneh zagnala prevzemne aktivnosti. Drugih večjih lastniških premikov ni bilo. "Glavni konsolidacijski postopki v slovenskem bančnem sistemu so zaključeni," je povedala direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo.

Za banke se je letos nadaljevalo okolje nizkih obrestnih mer. "Banke so bile nadalje izpostavljene močnemu pritisku na zniževanje stroškov svojega poslovanja, ki je eden pomembnih elementov prilagoditve okolju nizkih obrestnih mer ob hkratni visoki presežni likvidnosti in še vedno relativno nizkemu povpraševanju po posojilih," je strnila Zadravec Caprirolova.

V sektorju so zato za letos napovedali še večjo digitalizacijo in specializacijo poslovanja. "Obseg in intenzivnost usmeritve v dodatne ali nove produkte, kot so lizing, faktoring, potrošniški krediti, sta med posameznimi bankami dokaj različna," so ocenili v Banki Slovenije. Ker so pri teh produktih nekoliko višje obrestne mere, so z njimi nekoliko zaustavljale nadaljnji padec obrestne marže, so dodali.

Banke so nadalje čistile bilance in zniževale obseg slabih posojil, ob ugodnih gospodarskih razmerah pa se je zanje začelo tudi obdobje sproščanja oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja. To se pozna v njihovem čistem dobičku, ki je po podatkih centralne banke na ravni sistema v prvih devetih mesecih letos dosegel nekaj več kot 343 milijonov evrov, kar je le milijon evrov manj, kot ga je sistem ustvaril v celotnem lanskem letu.

Nadaljevali so se ukrepi za zniževanje stroškov, ki so v prvih devetih mesecih v bruto dohodku bank predstavljali 60 odstotkov. "Po tem kazalniku so banke podpovprečno stroškovno učinkovite, a hkrati primerljive z bančnimi sistemi nekaterih večjih držav EU. Možnosti zniževanja stroškov so omejene, saj so aktivnosti bank povezane z vlaganji v IT, učinkovitejšim spremljanjem tveganj itd.," so povedali v Banki Slovenije.

Kako do novih strank?

Banke so iskale nove poti do strank, kar nekaj jih je uvedlo mobilno bančništvo. NLB je denimo konec maja uvedla storitev spletni klepet in video klic. Unicredit banka Slovenije pa je v začetku oktobra kot prva banka v Sloveniji uvedla možnost odprtja bančnega računa za fizične osebe, ne da bi bilo zaradi tega treba obiskati poslovalnico banke.

"Vložki v digitalizacijo procesov so med bankami dokaj različni, vsekakor pa to v danih razmerah postaja nujno potreben strošek," so navedli v Banki Slovenije. Po besedah Zadravec Caprirolove pa je optimizacija poslovanja, iskanje novih produktov in tržnih poti "stalen proces, ki ga od bank zahteva stalno spreminjajoče se okolje in velika konkurenca ponudnikov tradicionalno bančnih storitev na trgu".

Kako se branijo pred napadi hekerjev?

Ob tem morajo banke precej naporov vlagati v varnost svojih sistemov, saj so to institucije, kjer sta varnost in zaupanje najbolj pomembna. Tako so se denimo uspešno obranile hekerskemu napadu v začetku oktobra. Zaznali so ga v nekaterih bankah in hranilnicah, a ti po zagotovilih centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in ZBS niso predstavljali nevarnosti za podatke in sredstva komitentov.

Kaj bo s krediti v frankih?

Banke med drugim razrešujejo problematiko posojil v švicarskih frankih. Čeprav si Združenje Frank prizadeva, da bi predlog zakona - po katerem bi valuto za približno 16.000 posojil spremenili iz frankov v evre in ki mu nasprotuje tako vlada kot ZBS in Banka Slovenije - uvrstil v odločanje v parlamentu, banke po podatkih ZBS veliko primerov rešijo v neposrednem dialogu s kreditojemalci.

"Zakonsko poseganje v pogodbena razmerja, ki so bila sklenjena v skladu z veljavno zakonodajo, lahko omajajo zaupanje gospodarstva in tujine v varnost pravnega reda države. Ob tem predlog zakona postavi različne skupine kreditojemalcev v neenakopraven položaj," je povzela Zadravec Caprirolova. Po njenem mnenju bi bilo treba primere presojati posamično; ali prek sodišča ali v postopkih izvensodnega reševanja potrošniških sporov.