Problematika kreditojemalcev v švicarskih frankih je izredno pereča. Številni namreč menijo, da so si za nastalo situacijo sami krivi in da jih sedaj iz težav mora reševati država oz. njeni državljani.  

V Združenju Frank ves čas opozarjajo, da to ne drži. V zadnjem sporočilu za javnost so tako zapisali: 

"Še vedno poudarjamo, da je zakon EDINA pravična rešitev našega problema, ki je posledica nepoštene poslovne prakse bank: 
 
- Zakon NE bo imel NOBENIH finančnih posledic za proračun!

- Banke bodo po zakonu upravičene do dobička, kot je običajen za posojilne pogodbe

- Obstoječe posojilne pogodbe bodo ostale v veljavi

- Enak zakon na Hrvaškem je uspešno prestal ustavno presojo

- Hrvaška narodna banka je objavila, da so bili učinki konverzije na hrvaški bančni sistem, v nasprotju z napovedmi bančnikov pozitivne!

- S sprejemom zakona se bo Slovenija izognila še eni sodbi na Evropskem sodišču za človekove pravice. Banke temu seveda nasprotujejo, saj se predobro zavedajo dejstva, da bodo na sodišču izgubile, vendar v tem primeru za svoje nepoštenje ne bodo plačale one, temveč preko kazni za Slovenijo vsi mi, davkoplačevalci!"

Napovedujejo kazenske ovadbe

Še več: "zaradi neresnic, ki so se pojavile v javnosti, in popolne odsotnosti ukrepov regulatorja in dokazljivega naklepa, v Združenju Frank napovedujemo kazenske ovadbe in prijave v vseh primerih kršitev".

Pravijo, da so v anonimnem pismu prejeli informacijo, da je kar sedem milijonov evrov namenjenih medijskim pritiskom proti sprejetju Zakona o konverziji CHF kreditov. 

Trdijo tudi, da je Združenje bank Slovenije na svoji spletni strani objavilo "plačano zavajajočo raziskavo, v kateri že sama vprašanja predvidevajo negativne odgovore, obenem pa navajajo neresnice glede vsebine predloga zakona o konverziji". Prepričani so, da gre za koordinirano delovanje bank. 

"Glede omenjene raziskave bomo za vse udeležene še v tem tednu podali prijave na vse pristojne slovenske in evropske institucije," poudarjajo. "Združenje Frank pripravlja ovadbo zoper Banko Slovenije, saj smo zbrali vse potrebne dokaze, iz katerih je jasno razviden glavni krivec za nastalo situacijo s krediti v švicarskih frankih. Banka Slovenije je v vlogi regulatorja popolnoma zatajila. Ob vseh dokazih, ki smo jih pridobili iz nadzornih institucij in mednarodnih finančnih organizacij, s katerimi BS sodeluje po Zakonu o banki Slovenije, pa bomo zlahka dokazali očitna dejstva, s katerimi je bila Banka Slovenije seznanjena, vendar kljub temu ni primerno poskrbela za varno in skrbno poslovanje bank ter opravljala primernih nalog pri izdelavi pravil in izvajanju nadzora," še dodajajo. 

Kaj je objavilo združenje bank?

Združenje bank Slovenije je objavilo rezultate spletne ankete o odnosu javnosti do problematike posojilnih pogodb v švicarskih frankih. Ta je pokazala, da več kot polovica slovenskih anketirancev (63,1 odstotkov) meni, da ni prav, da država z zakonom rešuje napačne poslovne odločitve posameznikov, so sporočili.

Dobri dve tretjini vprašanih (69,6 odstotka) sta v anketi izrazili bojazen, da bi uveljavitev interventnega zakona lahko prinesla negativne posledice za državo in davkoplačevalce. Prav tako se dobri dve tretjini anketirancev (67,3 odstotka) strinjata, da bi interventni zakon lahko odprl Pandorino skrinjico.

"Rezultati raziskave potrjujejo stališče Združenja bank Slovenije, da interventni zakon ni prava rešitev, ampak se morajo primeri obravnavati posamično na sodišču," so zapisali v združenju. Da je treba tovrstne primere prepustiti v reševanje sodiščem, sicer meni nekaj manj kot polovica anketirancev (48 odstotkov).

'Ustvarili bi splošno neenakost'

V Združenju bank menijo, da interventni zakon za pretvorbo kreditov iz švicarskih frankov v evre ne bi smel biti sprejet, ampak se morajo primeri obravnavati posamično na sodiščih. Z zakonskim urejanjem problematike bi namreč ustvarili splošno neenakost in neenakopravnost uporabnikov bančnih storitev ter produktov, ustvarili bi privilegij za sklenitelje posojilnih pogodb, nominiranih v švicarskih frankih, in povzročili neenakost do tistih, ki so najemali kredite v evrih, ali širše - npr. do delničarjev, ki so svoj denar vložili v vrednostne papirje in pri tem izgubili denar zaradi padcev tečajev.

Posojila v švicarskih frankih predstavljajo zgolj dva odstotka vseh posojil nebančnega sektorja in zato ne predstavljajo sistemskega problema, ki bi zahteval sistemsko rešitev, so še zapisali.

Kaj so povedali na ministrstvu?

Na ministrstvu za finance so pretekli teden ocenili, da glede predlaganega koncepta zakonskega reševanja problematike posojil v švicarskih frankih ostajajo odprta nekatera temeljna pravna vprašanja. Med drugim ocenjujejo, da bi bilo treba predlagani zakonski osnutek ovrednotiti z vidika finančne stabilnosti, o njem pa bi se morala izreči tudi ECB.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je dejala, da je do predloga zakona zadržana. Pojasnila je, da je predstavnikom Združenja Frank, s katerimi se je večkrat srečala, predlagala alternativni način reševanja zakona, a ga niso sprejeli.

V omenjenem združenju so namreč v sodelovanju z Inštitutom za ustavno pravo pripravili osnutek zakona za ureditev problematike posojil v frankih, v parlamentarni postopek pa ga namerava vložiti stranka DeSUS. Ta sicer še išče podporo drugih strank iz koalicije.

Na ministrstvu so po prvem sestanku, na katerem jim je združenje vsebino zakonskega osnutka podrobno predstavilo, besedilo natančno preučili.

Ker po navedbah ministrstva glede predlaganega koncepta reševanja te problematike ostajajo odprta nekatera temeljna pravna vprašanja, so združenju na drugem srečanju predlagali, da bi za mnenje glede predloga zakona zaprosili še ministrstvo za pravosodje, to je z vidika vprašanj, ki jih ureja obligacijsko pravo, ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za varstvo potrošnikov.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bi bilo treba zakonski osnutek v sodelovanju z Banko Slovenije in drugimi nadzorniki finančnega sistema ovrednotiti tudi z vidika njegovega vpliva na finančno stabilnost, torej ne le z vidika bančnega sistema, ampak "celotnega finančnega sistema, ki ima razvit širok nabor variabilnih finančnih instrumentov".

V tem delu bi bil po prepričanju ministrstva pomemben tudi odziv Evropske centralne banke (ECB), saj bi ji morali predlog zakona poslati v presojo, ker vsebuje rešitve s področja valutnih tveganj in finančne stabilnosti.

Pri tehtanju konkretnih vsebinskih rešitev bi bilo treba po mnenju pristojnega ministrstva preučiti tudi, ali res obstaja širši javni interes, ki bi kljub veljavnim pravilom glede varstva potrošnikov pri potrošniškem kreditiranju opravičeval predlagan poseg v obligacijska razmerja z zakonodajnim aktom.

Zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene v obdobju med letoma 2000 in 2010 in vse kredite v švicarskih frankih - tako že odplačane in konvertirane kot še aktivne in tudi tiste, katerih terjatve so bile prodane.

Z zakonom s celotnim imenom zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih želijo na Združenju Frank izenačiti pogoje kreditojemalcev v švicarskih frankih s pogoji tistih, ki so takrat najemali kredite v evrih. Zakonski osnutek predvideva zvišanje skupne obrestne mere na način, da se pogoji kreditojemalcev izenačijo s pogoji tistih, ki so v tistem času najemali kredite v evrih.

Skupna obrestna mera se bo tako s konverzijo zvišala, in sicer s spremembo iz obrestne mere libor in s pogodbo dogovorjenega pribitka v euribor in dogovorjeni pribitek. Banke bi torej s preoblikovanimi pogodbami ustvarile toliko dobička, kot je običajen za posojila v evrih.