"Rodil sem se v Belgiji, tam odraščal, se poskušal prilagoditi, postati … Kaj že?" piše 31-leten Angelo Valkenborgh v svojem blogu becomingwildman, v katerem popisuje svoje potovanje v neznano. "Končal sem šolo, našel službo, dobil dekle, boljšo službo, hišo. Bil sem že na tisti stopnji življenja, ko imaš dva psa … Toda ni šlo. To nisem bil jaz. In bil sem ujet. Ujet v sistem, v katerega nisem spadal. Vedel sem, da obstaja več. Tam zunaj. Nekje." Spoznal je, da si želi drugačnega življenja. A pot do uresničitve samega sebe ni bila brez ovir.

"Prišel sem do točke, ko sem vse, kar sem jemal za samoumevno, vse, kar je moje življenje delalo takšno, kot je bilo, začel izgubljati." Po treh tednih, ki jih je preživel v divjini severne Švedske, je prišel domov in spoznal, da se je njegov zakon končal. V svojem blogu opisuje, kako je njegova vsa večja strast do z naravo bolj povezanega življenja povzročila, da je počasi njegova žena ugotovila, da nista več za skupaj. "Sledilo je leto, ko sem se boril z depresijo in poskušal obdržati hišo, ki sem jo nedavno kupil. Da bi mi to uspelo, sem moral nehati delati kot svobodnjak, sprejeti sem moral redno službo. Skrbi sem skušal pozabiti tako, da sem se vrgel v delo. Takrat sem povsem opustil svoje raziskovanje divjine, ker je ta zame postala vzrok razpada mojega zakona." Toda v službi, ki ga ni osrečevala, je izgorel, boril se je z vse hujšo depresijo. In čedalje bolj mu je bilo jasno, da nekaj mora spremeniti. Četudi je težko. Pri tem ga je spodbujala njegova nekdanja žena, ki ji je, ko je na koncu le pustil vse in odšel v gozd, prepustil starejšega psa, ki je bil za divjino že prestar. S seboj je vzel le 3-letno Lano.

Prodal praktično vso lastnino

"Pustil sem službo, prodal hišo in praktično vso lastnino. Obdržal sem le osnovne stvari, tisto, kar potrebujem za preživetje v divjini." V gozdu se zanaša samo nase, na tiste stare dobre preživetvene sposobnosti, ki so jih včasih imeli vsi naši predniki. Od 15. maja je v slovenskih gozdovih, pove v svojem blogu, kjer opiše, kako srečen je, takole: "Pri modernem načinu življenja sem najbolj sovražil to, da te zjutraj zbudi budilka. Sedaj me prebudijo zvoki narave in sončni žarki."