Za povprečnega slovenskega potrošnika trenutno ne pomeni veliko. Kljub precejšnjemu padcu cene surove nafte, se v Sloveniji tekoča goriva na bencinskih črpalkah niso pocenila toliko, kot bi se lahko, ker je, tako kot je padala cena nafte, država zviševala trošarine.
Zakaj pa so lahko cene goriva nižje v okoliških državah?
Pri nas je oblikovanje cen pod nadzorom države, v tujini pa ni. To pomeni, da lahko trgovci s tekočimi gorivi cene oblikujejo prosto, torej glede na ponudbo in povpraševanje. Vse naše sosede so že sprejele liberalizacijo cen tekočih goriv, v Sloveniji pa je do sedaj veljala obrazložitev, da se država boji, da bi s tem prišlo do prevelikih skokov cen, ker je premalo konkurence. To pa ne drži, ker je v Sloveniji konkurence dovolj. Bencinskih servisov je okrog 545.
Kaj bi se zgodilo, če bi tudi pri nas država dovolila, da se cena oblikuje tržno, torej v skladu s ponudbo in povpraševanjem?
Cene bi bile različne. Recimo na avtocestah bo cena zagotovo nekoliko višja kot v naseljih, višja bo tudi v naseljih, kjer je večje povpraševanje. Če je povprašavanje manjše, pa po navadi trgovci cene znižajo, da lahko prodajo to, kar imajo.
Bi po vašem mnenju morali tudi v Sloveniji sprejeti takšen način uravnavanja cene goriv?
V tržnem gospodarstvu se cene oblikujejo v skladu s ponudbo in povpraševanjem. Slovenija je članica Evropske unije, tržno gospodarstvo pa je temelj gospodarstva v Evropski uniji. Če tega ne dovolimo na področju tekočih goriv, kršimo pravila Evropske unije.
Da. Vendar potrebujejo določene analize. Pričakujem, da bodo te analize v doglednem času izvedli in da se bodo prepričali, da je primernejše malo znižati ceno in več prodati, ker s tem pride tudi več dajatev v blagajno, kot pa če obratno ostanemo pri visokih dajatvah in manjši prodaji. Država bi morala znižati dajatve. Trenutno so precej višje kot v sosednjih državah.
Mar ni za državno blagajno negativno, da so v okolici goriva cenejša?
Seveda, ker je na naših bencinskih črpalkah, posebno tranzitnih in obmejnih, velik padec prodaje. Tranzitni potniki se oskrbijo z gorivom, preden vstopijo v Slovenijo. Če bi bila cena nižja, pa bi bilo tako kot včasih, ko so hodili v Slovenijo tankat iz vseh obmejnih držav, še posebej Italijani, pa tudi Avstrijci in Hrvati.
Pričakujete letos kakšne spremembe?
Mislim, da lahko pričakujemo sprostitev cen, da te ne bodo več kontrolirane.
Lahko torej letos pričakujemo, da se bodo na naših bencinskih črpalkah cene znižale, tako kot v sosednjih državah?
To lahko pričakujemo, ni pa sigurno, ker je odvisno od ekonomske politike države in odločitev finančnega ministra.
Koliko pa bi morali razmišljati o alternativnih virih energije? Na vsak način so velik izziv za prihodnost, vendar so zaenkrat zelo dragi. Alternativna vira za promet sta zelena elektrika in biodizel, ampak proizvodnja je zelo draga. En liter neobdavčenega biodizla stane skoraj toliko kot en liter obdavčenega mineralnega dizla, torej z vsemi dajatvami. Se lahko kljub temu uveljavijo še v našem času? To so stvari, ki se hitro menjajo, in pričakujem, da se bo to področje zelo razvijalo, ker je to koristno za okolje. Po drugi strani proizvajalci surove nafte vidijo v alternativnih virih energije veliko konkurenco in so pri teh razvojnih projektih prisotni samo, da pravočasno vidijo, kaj se dogaja, da se lahko prilagodijo. Nafte je namreč dovolj še za vsaj 100 let. Danes nihče več ne govori, da bo nafte zmanjkalo, ker so se razvili novi postopki pridobivanja, zaradi katerih so se zaloge nafte, ki jo lahko izkoristimo, precej povečale. Z novimi tehnologijami lahko po novem denimo pridobimo nafto iz globin morja pod 2500 metrov. Pa tudi zaradi novih nahajališč, recimo v Severnem morju, bo nafta po moji oceni še precej let konkurenčna, če ne bodo politično ukrepale države.
|
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV