KARIERA

Se obeta referendum o minimalni plači?

Natisni0
Slovenija je po višini minimalne plače v Evropski uniji na devetem mestu; v 10 letih se je povišala za okoli 300 evrov bruto in netila več sporov med delodajalci, sindikati in vlado.

Državni svet je zavrnil predlog zakona delodajalcev, po katerem bi dodatek na delovno dobo ostal del minimalne plače, a se delodajalci ne bodo vdali. Predstavniki njihovih združenj se bodo sredi julija sestali s predstavniki ministrstev za delo in gospodarstvo. Sindikati medtem v primeru sprememb rožljajo z referendumom.

Minimalna plača se je v 10 letih povišala za okoli 300 evrov bruto.
Minimalna plača se je v 10 letih povišala za okoli 300 evrov bruto.FOTO: Dreamstime

Minimalna plača je po definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO) plača, ki zagotavlja spodnjo mejo v plačni strukturi. Imeti mora zakonsko moč, prav tako pa mora biti neposredno izvršljiva in zaščitena s kazenskimi ali drugimi sankcijami.

Po podatkih pristojnih ministrstev bosta zvišanje in izločitev dodatkov v letu 2020 zasebni sektor stala 197,1 milijona, javni sektor pa 23,3 milijona evrov.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, eden od pobudnikov neuspele zakonodajne iniciative, je za STA pojasnil, da bo prvi korak delodajalcev srečanje s predstavniki države, ki jim bodo skušali znova dopovedati, kaj bo za ranljive panoge, podjetja in določene regije pomenil izvzem vseh dodatkov iz minimalne plače, predviden za leto 2020. V ZDS bodo po njegovih besedah nadaljevali aktivnosti: opozorili bodo vse deležnike, pa tudi svetovali podjetjem, da se bodo, če ne bo sprememb veljavne zakonodaje, ustrezno pripravila na izvzem. Spremembe naj bi bile med drugim potrebne znotraj plačnih modelov. Prve posledice novele se bodo po njegovih besedah pokazale konec leta, ko bodo sprejeti prvi ukrepi v podjetjih.

Slovenija po višini bruto minimalne plače po podatkih Eurofounda v Evropski uniji sicer zaseda 9. mesto, število prejemnikov najnižje plače pri nas pa raste. Minimalna plača, kot jo poznamo danes, je bila v Slovenji prvič določena leta 1995; leta 2009 je bila 597,43, letos pa 886,63 evra bruto.

Leto

Višina minimalne plače v evrih

Število prejemnikov

2009

597,43 *

 

2010

734,15 **

 

2011

748,10

 

2012

763,06

 

2013

783,66

 

2014

789,15

 

2015

790,73

33.798

2016

790,73

36.677

2017

804,96

40.537

2018

842,79

47.539 ***

2019

886,63

 

* Med 1.avgustom 2009 in 28. februarjem 2010
** Med 1. marcem 2010 in 31. decembrom 2010
*** Povprečje januar
februar

Med glavnimi cilji minimalne plače so zagotavljanje pravice delavcev do zakonsko določenega zneska, ki zagotavlja dostojno življenje ter preprečevanje prenizkih plač in najhujšega izkoriščanja. Prav tako je namen zmanjševanje revščine, ohranjanje kupne moči, odpravljanje nelojalne konkurence in socialnega dampinga, preprečevanje sporov in stavk ter spodbujanje ekonomskega razvoja in stabilnosti.

PREBERI ŠE
V tej državi imajo 2071,10 evra bruto minimalne plače

Zakonsko ureditev minimalne plače kot minimalnega dohodka, potrebnega za dostojno preživetje, v različnih oblikah pozna prek 130 držav oziroma 90 odstotkov članic ILO. V EU minimalno plačo z zakonom ureja 22 držav, šest pa jih postavljanje minimalne plače prepušča kolektivnim pogajanjem. Med državami so velike razlike tako glede definicije, za koga velja minimalna plača (za vse zaposlene, za določene sektorje, poklice), kot tudi, kolikokrat na leto se izplačuje, ali je nižja za določene kategorije zaposlenih ...

V Sloveniji je bila minimalna plača z namenom postavitve minimuma, ki ga mora delavec prejeti za opravljeno delo, prvič uvedena leta 1937, po drugi svetovni vojni pa je bil uveljavljen institut zajamčenega osebnega dohodka in zajamčene plače. Minimalna plača, kot jo poznamo danes, je bila prvič določena leta 1995.

To vse (ne) sodi v minimalno plačo

Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Sprva so v minimalno plačo sodili vsi elementi plače iz zakona o delovnih razmerjih, torej osnovna plača za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.

Z letom 2016 so bili iz minimalne plače izvzeti dodatki za nočno ter nedeljsko in praznično delo, z letom 2020 pa bodo izvzeti vsi dodatki ter tudi del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Že od začetka pa v minimalno plačo ni možno vštevati povračil stroškov, kot so stroški za prehrano in prevoz, ter prejemkov, kot so regres, odpravnine, jubilejne nagrade.

PREBERI ŠE
Odgovor sindikatov: Pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje zakona o minimalni plači

Slovenija po višini bruto minimalne plače med 22 državami Evropske unije zaseda deveto mesto, po letošnjem zvišanju pa sodi med države s skromnejšimi dvigi, je razvidno iz letnega poročila o minimalni plači v Uniji in na Norveškem, ki ga je objavila Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound. Število prejemnikov najnižje plače pri nas pa raste.

V Sloveniji se pri določitvi višine minimalne plače upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Od leta 2021 se bo za izračun minimalne plače uporabljala nova formula, po kateri bo minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Višina minimalne plače je vedno občutljivo vprašanje. Sindikati so bili z zahtevo po zvišanju minimalne plače leta 2009 množično na ulici. Leta 2010 se je nato ob upoštevanju bruto zneskov zvišala za nekaj manj kot 23 odstotkov. Predstavnike gospodarstva je to tako razjezilo, da je iz njihovih vrst pozneje prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače. Leta 2015 se je vnel spor zaradi spremembe definicije minimalne plače, ki je pripeljala do izvzetja treh dodatkov za delo v neugodnem času iz te plače. Spremembo definicije so s podpisi volivcev sprožili sindikati, delodajalci pa so iz protesta izstopili iz težko izpogajanega socialnega sporazuma.

Leta 2018 je socialne partnerje močno razdelila še zadnja novela zakona, ki duhove buri še sedaj. Delodajalcev ne moti toliko, da je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto, prav tako ne nova formula za izračun. Boli jih predvsem predviden izvzem dodatkov. Izračunali so, da bodo spremembe prinesle zvišanje minimalne plače za med 6,1 do 20 odstotkov ter ocenili, da bodo prizadele družbo v celoti. Sindikati so delodajalskemu predlogu ostro nasprotovali in vztrajajo, da so se proti posegu v obstoječi zakon pripravljeni boriti z vsemi sredstvi, tudi naknadnim zakonodajnim referendumom.

KOMENTARJI (0)
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
PRIJAVI KOMENTARPravila za objavo komentarjev
PREKLIČI