KORISTNO

Slovenci bi potrebovali 2,8 Zemlje

Natisni2
Slovenci s svojim načinom življenja in proizvodnje močno obremenjujemo naš planet. Če bi vsi Zemljani porabili toliko naravnih virov, kot jih porabimo mi, bi potrebovali 2,8 Zemlje, da bi jih vnovič obnovila.

Slovenska vlada je na Facebooku objavila video z naslovom "Ekološki odtis Slovenije". V njem nanizajo: "Največji ekološki odtis ustvarijo stanovanja, promet in hrana. Slovenci s svojim načinom življenja in proizvodnje močno obremenjujemo naš planet. Če bi vsi Zemljani porabili toliko naravnih virov, kot jih porabimo mi, bi potrebovali 2,8 Zemlje, da bi jih vnovič obnovila."

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Po besedah višjega raziskovalca pri globalni mreži za okoljski odtis Alessandra Gallija znaša ekološki odtis v Sloveniji 4,7 globalnega hektarja na osebo. Številka je večja od svetovnega in manjša od evropskega povprečja. "Za zmanjšanje ekološkega odtisa bi morala vlada urediti razmere v sodelovanju z investitorji," je poudaril.

Darja Piciga z okoljskega ministrstva je predstavila ideje za izboljšanje stanja: treba je intenzivno delati na mobilnosti, predlagajo tudi povezavo s proizvodnjo električne energije v okviru doma in poslovnih stavb. Stavbe bi morale biti bolj okolju prijazne za karseda majhno porabo energije. Med drugim bi bilo treba povečati ali vsaj ohraniti biokapaciteto gozdov in spodbujati uporabo električnih vozil. Njihovo število v Sloveniji že hitro raste, poskrbeti pa je treba, da bodo v čim večji meri polnjeni z elektriko iz okolju prijaznih obnovljivih virov kot je fotovoltaika, in da bo rast števila električnih vozil spremljana z izboljšanjem javnega prevoza, sicer lahko povpraševanje po novi cestni infrastrukturi še bolj naraste.

PREBERI ŠE
To so zapisali o Sloveniji!

Cilj: do leta 2030 ekološki odtis 3,8 hektarja na osebo

Veliko ekološkega odtisa pustimo z ogrevanjem.
Veliko ekološkega odtisa pustimo z ogrevanjem.FOTO: Thinkstock

Rezultate projekta "Ekološki odtis Slovenije" sta predstavila okoljsko ministrstvo in agencija za okolje. V Strategijo razvoja Slovenije je med drugim vključen ambiciozen cilj znižanja okoljskega odtisa do leta 2030 za 20 odstotkov oziroma s 4,7 globalnega hektarja na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030.

Ekološki odtis Slovenije je bil tako leta 2014 skoraj dvakrat višji od biokapacitete naše države, ki je 2,3 globalna hektarja. Iz podatkov je razvidno, da je naraščal predvsem v prvih petih letih po osamosvojitvi in pozneje takoj po pridružitvi Uniji  leta 2004. Vzrok za povišanje po vstopu v Evropsko unijo je najverjetneje v povišanju javnih in privatnih investicij, nizkih davkih na goriva in večjemu tranzita skozi Slovenijo, ki je pospešil potrošnjo. Ekonomska kriza v obdobju 2008-2009 je prispevala k znižanju ekološkega odtisa. Takrat je bilo tudi obdobje visokih cen goriva, ki so jih spremljale visoke trošarine. Od 2010 dalje je ekološki odtis Slovenije stabilen - 4,7 globalna hektarja na osebo.

Gozdovi malo omilijo zadevo, a ne v celoti.
Gozdovi malo omilijo zadevo, a ne v celoti.FOTO: iStock

Največji delež k ekološkem odtisu prispevajo gospodinjstva - 36 odstotkov. Večinoma gre za porabo nafte, zemeljskega plina, premoga, po čemer lahko sklepamo na slabo energetsko učinkovitost stavb. Veliko škode Slovenci storimo tudi s prevažanjem v vozilih, najmanj odtisa pa pustimo s hrano. Na področju Sredozemlja je Slovenija država z najnižjim odtisom hrane na prebivalca, kar povezujejo s prehrano, ki vsebuje malo živalskih beljakovin ter več žit in zelenjave. Ob vsem je sreča, da imamo veliko gozdov, ki smo jih tudi uspeli ohraniti.

Tako vsi uničujemo planet

Upravljanje okoljske dimenzije trajnostnega razvoja pomeni spremljanje potrošnje in obnovitvenih sposobnosti Zemlje. Dejstvo je, da razvoj človeštva za svoj obstoj že sedaj zahteva bistveno več naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna obnoviti.

Zato je osnovno vprašanje, ki si ga zastavimo ob preučevanju ekološkega odtisa, kako služiti širšemu svetovnemu prebivalstvu, ki ima legitimne želje po rasti gospodarstva ob postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv ter varovanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti planeta. Dejstvo je, da države ne morejo upravljati trajnosti, če je ne merijo. Zato je ekološki odtis primeren kazalnik za spremljanje okoljske dimenzije trajnosti, so zapisali na spletni strani gospodarskega ministrstva.

Nočna fotografija Zemlje. Najbolj osvetljena je Evropa.
Nočna fotografija Zemlje. Najbolj osvetljena je Evropa.FOTO: Profimedia

Človeštvo med drugim uničuje Zemljo s prekomernih izsekavanjem in ribolovom. Izguba naravnega kapitala zaradi golosekov in prelova v morjih povzroča višanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, kar vodi v povišanje ekološkega odtisa. Ker je ekološki odtis odvisen od naše potrošnje v državi in tudi od uvoza v našo državo iz drugih držav, je pomembno mednarodno sodelovanje in uveljavljanje globalnih zavez. Jih bomo spoštovali?

KOMENTARJI (2)
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
PRIJAVI KOMENTAR Pravila za objavo komentarjev
PREKLIČI
Infraping 21.09.2018, 14:53:40
tak je to na žalost
Anton Novak 21.09.2018, 11:59:44
z minimalcem in socialno podporo smo največji porabniki.