TEMA TEDNA

Slovenski zavod za zaposlovanje ponuja: 7 ur na dan, delo v naravi, 800 € ...

Natisni20
Bi radi delovni čas preživeli na svežem zraku, v naravi in delali z živalmi? Potem je morda čas, da si najdete zaposlitev v kmetijstvu. O tem menda razmišlja vse več Slovencev.

krava
krava

Če si že ne boste omislili svoje kmetije – te je zaradi vse manjšega zanimanja mladih generacij za kmetijstvo v zadnjih letih, preseljevanja v mesta in posledično starejšega podeželskega prebivalstva mogoče kupiti precej ceneje kot nepremičnine v Ljubljani –, lahko pobrskate po straneh zavoda za zaposlovanje.

Tam trenutno ponujajo šest takšnih delovnih mest. Jaki Stankoiz Šentruperta pri Trebnjem išče delavca, ki ga veseli delo z živalmi. Bolj natančno – zaposli delavca, ki bi dvakrat, ali pa vsaj enkrat na dan pomagal pri molži okoli 80 krav molznic. Pravi, da posebne izobrazbe od bodočega delavca ne pričakuje, delo ni težko, a vseeno ni za vsakogar. 'Kravi je treba umiti vime in natakniti molzni stroj. Težko torej ni, je pa nujno treba imeti dober odnos do živali.' Išče tudi delavca, ki od njegove kmetije ni oddaljen več kot 10 kilometrov. Delovni čas je namreč deljen – delati je treba dvakrat na dan. 'Zjutraj od 6. do 9. ure, popoldne pa od 17. do 20. ure.'Pa plačilo? 800 evrov bruto, povprečno 4 € na uro.

Preverimo tudi, koliko je za tovrstno delo sploh zanimanja, če se spomnimo, da so kmetje in drugi večji pridelovalci jeseni zaman iskali sezonske delavce za spravilo sadja, grozdja in zelenjave. A kot kaže, sta globoka kriza in dejstvo, da imamo v državi več kot 112.000 brezposelnih, naredila svoje. 'Klicev je veliko,'pravi Stanko, ki pa si bo za izbor pravega kandidata vzel čas.

'Zanimanja je veliko, ker so v teh koncih zaprli veliko tovarn, imeli smo veliko stečajev, zato ljudje nimajo dela. Prijavljajo se tako moški kot tudi ženske, a se vsaj po mojih izkušnjah izkaže, da to ni delo za vsakogar. Veliko ljudi se tega dela hitro naveliča, nekateri pravijo, da je treba prezgodaj vstati …'

Tokrat išče slovenskega delavca, čeprav je že imel izkušnje tudi s tujci. 'Tukaj so bili že Rusi, Ukrajinci, Čehi, Poljaki … Lahko rečem, da je približnoena tretjina teh ljudi prišla delat, ostali so se bolj videli v kakšni pisarni …'

Štirje hlevarji-molzači, dobijo delo tudi v bližini Postojne. Kot nam je povedala Tina Žgajnar, je tudi pri njih zanimanje za razpisana prosta delovna mesta veliko.'Oglas imamo objavljen približno 14 dni. Nekateri kličejo, nekateri pridejo pogledat …' A tudi ona opaža, da novo večje povpraševanje ne pomeni, da je kmetom na voljo več kakovostne delovne sile. 'Mladih je malo, ti raje delajo kaj drugega. Starejši bi, vendar pa je treba razumeti, da imamo tukaj žive živali, ne industrijskih strojev.'

krava
krava

Prav zato tudi oniiščejo ljudi z dobrim odnosom do živali, suroveži, ki jih ne moti pretepanje živali, niso zaželeni. 'Morajo biti ljudje, ki imajo radi živali, ki so jih sposobni opazovati, oceniti njihovo počutje, biti pozorni na morebitne poškodbe, bolezni …'

Od kandidatov zahtevajo tudi osnovno znanje dela z računalnikom. Pri čredi okoli 300 živali je namreč tudi precej pisarniškega dela. 'Treba je voditi številne evidence, imamo tudi poseben sistem, preko katerega se vodijo podatki o živalih.'

Tudi tukaj se na dan dela od 6 do 7 ur, plačilo pa prav tako znaša 4 evre na uro.'To je osnova, poleg tega uspešni delavci dobijo še stimulacijo,' še dodaja Žgajnarjeva.

Slovenski kmetje svoje (majhne) kmetije večinoma obdelujejo sami

Oba delodajalca sicer spadata med večje slovenske kmete, saj povprečna slovenska kmetija uporablja 6,4 hektarja kmetijskih zemljišč in redi okoli 6 glav živine. Leta 2010 je bilo v Sloveniji sicer 74.640 kmetijskih gospodarstev, ki so imela skupaj v uporabi 474.582 hektarjev kmetijskih zemljišč in so redila 421.553 glav velike živine.

Na več kot 60 % vseh kmetijskih gospodarstev se je poleg kmetijske dejavnosti izvajala tudi druga dejavnost, povezana s kmetijstvom, ugotavljajo na statističnem uradu, najpogosteje so bile to gozdarska dejavnost, kmečki turizem ali predelava hrane.

Vsa dela je opravilo okoli 208.000 v kmetijstvu delovno aktivnih oseb s pomočjo nekaj tisoč sezonsko ali priložnostno zaposlenih oseb. 98 % vseh teh ljudi je kmetijska dela opravljalo na lastnih družinskih kmetijah, malo manj kot 2 % pa predstavljajo stalno zaposleni ali sezonsko najeti delavci.

Bi delali na kmetiji? Povejte nam svoje mnenje in nas spremljajte na Facebooku!