Potem ko je finančni minister Dušan Mramor povedal, da vlada letos še ne bo predlagala sprememb davčne zakonodaje, v ZL že pripravljajo predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi se ohranilo 50-odstotno obdavčitev najvišjih plač. Ponudili ga bodo v podpis vsem poslanskim skupinam in predlagali sklic izredne seje državnega zbora.

Četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo, ki velja za dohodke fizičnih oseb nekje nad zneskom petih povprečnih plač, je vlada zapisala v sredi leta 2012 sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ kot enega od začasnih protikriznih ukrepov. Sprva je bil predviden le za dve leti, nato pa podaljšan do konca leta 2015.

Da bi ga lahko podaljšali tudi v naslednja leta, ga je finančno ministrstvo vgradilo v predlog novele zakona o dohodnini, ki je bil skupaj s predlogom novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in novega zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev do minulega petka v javni obravnavi.

A odzivi na osnutke vseh treh zakonov so bili razmeroma negativni. Vlada se je zato odločila, da letos še ne bo predlagala davčnih sprememb. Posledica odločitve je, da v naslednjem letu ne bo več 50-odstotnega dohodninskega razreda, so opozorili v ZL in dodali: 3,4 promila najbolje plačanih v Sloveniji bo dobilo 16-milijonsko darilo.

Zato so se odločili za vložitev predloga novele zakona o dohodnini, s katero bi podaljšali veljavnost četrtega dohodninskega razreda. "Zakon bomo ponudili v sopodpis vsem poslanskim skupinam ter predlagali sklic izredne seje DZ, na kateri bi novelo sprejeli še pred koncem letošnjega leta," so sporočili. Po besedah Mateje Vraničar s finančnega ministrstva sicer še ni končne odločitve, ali umik predloga davčnih sprememb pomeni tudi umik predloga o ohranitvi četrtega dohodninskega razreda.

Sicer pa je tudi SD predstavila svoje predloge davčnih sprememb. Predsednik SD Dejan Židan je poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, "da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi". Zato si želi, da bi spremembe na davčnem področju, ki pa morajo biti usklajene s socialnimi partnerji, vodile v zmanjšanje obremenitev zavezancev, kar bi po njegovem mnenju najlažje storili s spremembo dohodninske lestvice. Tudi državi bi moralo biti v interesu, da ljudje živijo bolje, saj lahko v primeru, da imajo več, tudi več trošijo, je pojasnil.

Tako se mu ne zdi potrebno, da so z 41 odstotki dohodnine obdavčeni tisti z 18.000 evri bruto letnih prihodkov. V SD predlagajo zvišanje te številke na 50.000 evrov, poudarjajo pa tudi, da razbremenitev na eni strani pomeni nujnost obremenitve na drugi, sicer bi, tako Židan, ustvarili novo proračunsko vrzel.