Prav ste prebrali – po poročanju BusinessWeeka je v Nemčiji dovoljeno dajati zasebne poslovne podkupnine, ki se nato štejejo med davčne olajšave. Čeprav je ta olajšava vse prej kot običajna, pa naj bi bil račun, na katerem je naveden znesek podkupnine in za podjetje velja kot strošek, osnova za obračun višine olajšave.

Presenetljivo je sploh dejstvo, da je podkupovanje legalno početje v Nemčiji, kaj šele, da na to obračunavajo olajšavo. Businessweek je zato nemško državo pozval, da naj ukine tovrstno “državno subvencijo” in legalnost podkupnin, saj naj bi podkupnine in s tem povezane olajšave povzročale občutne negativni učinke – poslovne prevare, pranje denarja, sprejete astronomske cene pogodb na javnih razpisih in podobno. Korupcija že tako nima meja, še posebno če jo spodbujaš z razimi ukrepi.

Olajšava na mamine sinčke

Zagotovo poznate koga, ki ni želel zapustiti udobja in razkošja maminega doma, čeprav je dopolnil 30- ali več let. Očitno pa je v Italiji ta ”težava” zelo velika, saj naj bi pri starših živelo več kot tretjina vseh 30-letnih moških. Epidemija maminih sinčkov pa je očitno tako velika, da se je italijanska vlada odločila tovrstno početje kar subvencionirati.

Po poročanju Reutersa naj bi spomladi leta 2007 minister za gospodarstvo Tommaso Padoa-Schioppa predlagal olajšavo za vse “mamine sinčke” v višini 1.000 evrov, s čimer naj bi spodbudil najemništvo in preseljevanje moške generacije.

Nasprotniki predloga so predlog sprejeli z ogorčenjem, saj naj ne bi bil problem za nastalo situacijo v lenobi ali nezmožnosti preseljevanja, ampak v socialni problematiki, ki ga nobena olajšava v kakršnikoli višini ne bi mogla rešiti. V Italiji naj bi bile namreč dobre službe rezervirane zgolj za 50-letnike, zaradi dragih stanovanj in slabih plač pa naj bi se mladi moški le stežka osamosvojili. Kot da v Sloveniji ni nič drugače… zakaj se tega potem ne spomni tudi slovenska vlada?

Olajšava na vsebovanost alkohola

Ni lepšega občutka kot je spretno izogibanje davku. Lep primer tovrstnega početja je japonska praksa razredčevanja viskija. Prebrisani japonski proizvajalci alkoholnih pijač so v letu 1993 v želji po izogibanju davka na alkoholne pijače viski, brandi in ostale alkoholne pijače redčili z vodo, saj so bile takrat pijače obdavčene glede na vsebovanost alkohola. Po poročanju britanskega časopisa Independent je evropski komite, ki je zadolžen za področje alkoholnih pijač, takrat vložil tožbo zoper japonske proizvajalce alkohola.

Davčna olajšava za čarovništvo

Kdo bi si mislil, da je čarovništvo za katerokoli državo na svetu sploh primerna „panoga”, ki ponuja davčno olajšavo.Po poročanju britanskega Dailymaila je neko nizozemsko državljanko leta 2005 območna davčna enota priznala davčno olajšavo v višini nekaj tisoč evrov, zato ker naj bi vodila šolo za izobraževanje čarovnic.

Čarovništvo naj bi bila na Nizozemskem panoga, ki dokazano spodbuja zaposljivost v državi zaradi pretekle mentalitete prebivalstva, čeprav uradno ni priznana kot del formalnega državnega izobraževanja. V nizozemskem prlamentu se še sedaj krešejo različna mnenja glede smiselnosti tovrstnih olajšav, ki jih mora po novem priznati tudi „davčno sodišče”.

Olajšava za „kulturne” video igre

Industrija video iger zaradi bajnih dobičkov le redko potrebuje davčne olajšave, toda po poročanju Jostiqa jih vseeno dobi – no vsaj v Veliki Britaniji. Ustvarjalcem video iger, ki naj bi vsebovali elemente kulturnega značaja velike Britanije, je v letu 2009 pripadala posebna davčna olajšava. Seveda pa se pri tem poraja vprašanja, kaj sploh pojem “kulturno britansko” pomeni.