Po podatkih Eurostata so najvišje trošarine na alkoholne pijače še na Irskem, v Veliki Britaniji, na Finskem, na Malti, na Danskem, na Nizozemskem, na Švedskem, v Belgiji, na Poljskem, v Franciji, v Italiji in v Španiji.

Slovenija je pri pobiranju trošarin za pivo na petem mestu v Evropi, saj je za vsake pol litra piva s petimi odstotki alkohola treba državi dati 30 centov. Trošarine za vino ni, za vmesne pijače z od 1,2 do 22 odstotki alkohola je 132 evrov za hektoliter, za etilni alkohol se plačuje v višini 1320 evrov za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na hektoliter.

V Veliki Britaniji plačujejo okoli 70 centov za 0,56 litra piva ali vina in 64 centov za šilce žganja. Za vsak kozarček žgane pijače, steklenice vina in za vrček piva dobi država vsaj 2,8 evra. Zaradi visokih cen vse več Britancev kupuje alkohol po spletu ali v tujini, predvsem v Franciji, kjer je steklenica vina cenejša za približno 5,60 evra.

V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj podpirajo višje cene alkohola, ker po njihovem mnenju odvrnejo mnoge pivce, kar pa v Veliki Britaniji ne velja. Povprečen Britanec po njihovih podatkih popije čedalje več in okoli 115 steklenic vina letno. Medtem na Irskem, v Franciji, v Italiji, v Španiji in v Nemčiji manj pijejo. Na drugi strani so v več državah beležili porast porabe alkohola, predvsem v Rusiji, Estoniji, Indiji in na Norveškem, v povprečju od 40 do 60 odstotkov. Slovenija se po porabi alkohola med državami članicami Evropske unije uvršča nad povprečje.

Čedalje več je tveganega pitja, predvsem med mladimi in ženskami, kar gre po mnenju OECD deloma pripisati vedno večji dostopnosti, cenovni ugodnosti in oglaševanju.