Kaj bo plačevanje davkov pomenilo za proračunske prihodke Nemčije, še ni znano. Ameriški spletni trgovinski velikan Amazon je zaradi plačevanja v državah z najnižjimi davki, namesto v državah, v katerih je izvedel prodajo, pristal pod drobnogledom Evropske unije.

Prakso bo zdaj spremenil, čeprav v podjetju trdijo, da se za korak niso odločili zaradi pritiska Bruslja. "Redno prilagajamo našo korporativno strukturo, saj želimo našim uporabnikom služiti na najboljši možen način," je dejal njihov predstavnik.

Tovrstna davčna praksa multinacionalk je sprožila več preiskav Bruslja, poleg preiskave davčnega dogovora Amazona z Luksemburgom še dogovore ameriške verige kavarn Starbucks z Nizozemsko, ameriškega tehnološkega velikana Apple z Irsko in italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiat z Luksemburgom.

Prav zato je novembra lani izbruhnila luksemburška davčna afera LuxLeaks, ko so preiskovalni novinarji razkrili razsežnost spornih dogovorov luksemburških oblasti za izogibanje davkom z multinacionalkami, kot so Amazon, ameriški proizvajalec pijač Pepsi, švedski pohištveni velikan Ikea in nemški avtomobilski gigant Volkswagen.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je bil dolga leta luksemburški premier, se je znašel pod plazom očitkov, češ da je arhitekt sporne davčne ureditve, ki omogoča dobičke multinacionalk na račun davkoplačevalcev.