Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je ugotovila, da so cene borznih hiš in bank za nadomestila za vodenje trgovalnih računov in minimalnih ležarin večinoma poenotene in precej višje, kot jih zaračunava Klirinško-depotna družba. To je naznanila Uradu za varstvo konkurence, ki naj presodi, ali gre za usklajeno delovanje.

ATVP je te ugotovitve pristojnemu organu posredoval v torek. "Urad naj presodi, ali bi navedeno določanje nadomestil za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in minimalne ležarine lahko pomenilo usklajeno ravnanje borznoposredniških družb in bank, ki bi pri opravljanju investicijskih storitev in poslov lahko imelo učinek omejevanja konkurence oz. bi lahko predstavljalo drugo nepravilnost," so povedali na ATVP.

Spomnimo se, da je pred dobrim letom dni (pre)visoke pod drobnogled vzela tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je z javnim pozivom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pozvala k ukrepu glede podražitev nadomestil za vzdrževanje stanja na računih vrednostnih papirjev. ATVP se je takrat sklicevala na Kliriško-depotno družbo, češ da so ta nadomestila opredeljena v njihovi tarifi in je zato stvar v njihovi domeni – "pozabili“ pa so omeniti, da so takrat k veljavnosti tarif KDD dejansko dali soglasje prav ATVP.

Na spletnih straneh ATVP-ja so v ta namen napisali, da ATVP k delu tarife, ki se nanaša na ležarine, ne daje soglasja, saj gre za nadomestila za druge storitve po 4. točki prvega odstavka 430. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), za katerega pa ATVP skladno s tretjim odstavkom 430. člena ZTFI ne daje soglasja. Ležarine so opredeljene v Tarifi klirinškodepotne družbe in predstavljajo nadomestila za druge storitve, ki jih KDD opravlja. KDD te storitve zaračunava borznoposredniškim družbam in bankam, ki za stranke vodijo račune nematerializiranih vrednostnih papirjev. Višina provizij oz. nadomestil, ki jih borznoposredniška družba oziroma banka zaračunava svojim strankam, je določena s pogodbo ali s cenikom borznoposredniške družbe oziroma banke in je sestavni del pogodbe. ATVP ne daje soglasja k ceniku posameznih borznoposredniških družb oziroma bank.

Pavšalni strošek z imenom ležarnina so tako borzne hiše spretno prevalile na stranko, zaradi uvedbe ležarnine pa se je pavšal za fizične osebe praktično podvojil.

Danes je zgodba drugačna. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je ugotovila, da so cene borznih hiš in bank za nadomestila za vodenje trgovalnih računov in minimalnih ležarin večinoma poenotene in precej višje, kot jih zaračunava Klirinško-depotna družba. To je naznanila Uradu za varstvo konkurence, ki naj presodi, ali gre za usklajeno delovanje.

Za to je zagrožena globa do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu, piše današnji Dnevnik. Ob tem časnik navaja, da je Klirinško-depotna družba v začetku leta 2009 nadomestilo za vodenje računa fizičnih strank zvišala na 3,60 evra letno, medtem ko večina borznih hiš in bank strankam za to storitev zaračunava med 6,50 in 7,20 evra, Argonos in Abanka Vipa pa celo 12 oziroma 14,40 evra letno.

Borzne hiše in banke strankam zaračunavajo tudi od 6,50 do 7,20 evra minimalne letne ležarine oz. nadomestila za vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev na posameznem trgovalnem računu, čeprav, kot izpostavlja časnik, ne opravijo nobene dodatne storitve. Najvišjo minimalno ležarino imata Argonos in Brokerjet, in sicer 10 oz. 14 evrov. Za vlagatelja, ki ima na trgovalnem računu za 10.000 evrov delnic, bi sicer strošek ležarine moral znašati vsega slab evro in pol. Pri tem časnik opozarja še, da borzne hiše za to storitev KDD plačujejo le nekaj promilov letno, in sicer glede na povprečno mesečno vrednost delnic in investicijskih kuponov.