Neuradno smo izvedeli, da davčna uprava Kranj poziva mnoge turistične agencije ter zavod za pospeševanje turizma Bled k sodelovanju pri izdajanju računov blejskih gondoljerjev.

Za mnenje smo povprašali direktorico davčne uprave Kranj Cilko Habjan, ki pa žal ni bila dosegljiva. Po besedah referentke davčne uprave Kranj pa naj bi šlo za splošno in običajno preverjanje. Iz zanesljiv virov pa smo izvedeli, da je poostren nadzor davčne uprave posledica preteklega suma neizstavljanja računov iz strani pletnarjev. Še posebno pogosto naj bi bilo to pri gostih, ki pridejo na čoln individualno, torej ne v okviru kakšne turistične agencije oziroma zaključene skupine.

"Tudi nas so pisno obvestili glede posredovanja podatkov o izdaji računov, toda tukaj gre za rutinski pregled in nič več." so bile besede direktorice zavoda za pospeševanje turizma Bled Eve Štravs Podlogar. Pojasnila je, da je sodelovanje zavoda in pletnarjev uradno dokumentirano z vsem potrebnim računi in da ni razloga za kakršenkoli sum. Podobnega mnenja je tudi predsednik združenja Pletna Bled Marjan Žvegelj. "Davčna nas vseskozi opazuje, v zadnjih dveh letih so nas davčni inšpektorji obiskali kar trikrat in pregledali poslovanje vseh članov našega združenja." je še povedal.

Pletnar ne more biti vsakdo

Čolnarstvo na Bledu prehaja iz roda v rod še od časa vladavine Marije Terezije, ko je devetnajst kmečkih družin dobilo pravico lastništva pletne in prevoza po Blejskem jezeru. Danes Blejsko jezero krasi dvaindvajset pleten in so, tako kot beneške gondole, postale kulturna in turistična znamenitost svojega kraja. Po oceni Žveglja naj bi letno na blejski otok pripeljali približno 50 tisoč obiskovalcev in turistov. "Gre za grobo oceno, saj nekateri raje najamejo čoln in sami veslajo proti otoku." še dodaja Žvegelj.

Cena za prevoz na in iz otočka se trenutno giblje okoli 12 evrov. Če predpostavimo, da zgornji podatek drži in da se desetimi odstotki pripeljanih gostov ne izda računa, to pomeni 120 tisoč evrov "prihranka" za pletnarje.

Seveda pa pletnarji niso ravno navdušeni nad vse bolj pogostim nadzorom davčne uprave. "Pletnar na krovu sprejme največ 18 ljudi, ki v času največje sezone opravi največ 3 vožnje na dan. Z oguljenimi rokami krvavo zaslužimo svoj denar, mediji pa vsak dan sporočajo, kako tajkuni po Sloveniji praznijo davkoplačevalsko blagajno." pravi eden izmed lokalnih pletnarjev, ki seveda želi ostati neimenovan, in dodaja: "Naj gre davčna raje njih preganjati!"

Pletnarji proti predlogu o skupni vstopnici

Ne eni izmed sej občine Bled je bil podan predlog o skupni vstopnici, ki bi zajemala vožnjo s pletno ter vstopnino za ogled cerkve na otoku. Združenje pletnarjev je ta predlog zavrnilo, saj želijo, da se vodi dejavnost pletnarjev ločeno od ostalega. "Pletnarji se ukvarjajo tudi s čim dugim, ni to njihova edina dejavnost." so bile besede predsednik združenja Pletna Bled Marjana Žveglja. Po njegovih besedah pa vsi, ki pridejo na otok s pletno, ne želijo iti na ogled cerkve, ampak se raje prepustijo drugim lepotam blejskega otočka. Zato ne vidi razloga, zakaj bi plačevali tudi za vstopnino v cerkev.

Naj se spomnimo tudi pogovorov med blejsko župnijo in pletnarji. Blejski župnik je predlagal, da bi za obnovo stavb na otoku del dohodka od prevoza turistov namenili tudi pletnarji. Pletnarji nad predlogom niso kazali velikega zanimanja, saj so menili, da so le prevozniki na otok, ki občini že tako ali tako plačujejo takso za pristop k jezeru. Sredstva za obnovo stavb na otoku pa pletnarji vidijo v vstopnini za ogled cerkve in ne v dohodku od prevoza na otok.