Obrtna zbornica je resda vladi predlagala pavšalno obdavčitev podjetnikov, a s predlogom, ki so ga predstavili, niso zadovoljni. Vlada predlaga za vse, ki imajo do 50.000 evrov letnega prometa, pavšalno obdavčitev, in sicer na način, da bi podjetniki lahko uveljavljali normirane stroške v višini 60 odstotkov prometa, 40 odstotkov pa bi predstavljalo davčno osnovo, od katere bi nato odmerili 20-odstotni davek. To pomeni, da bi podjetnik, ki ima letno 25.000 evrov prometa, moral letno plačati 2.000 evrov davka oziroma v primeru akontacije 167 evrov mesečno.

Današnja ureditev omogoča ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih stroškov, nova ureditev pa naj bi podjetnikom prinesla predvsem administrativne razbremenitve.

OZS je svoje ugotovitve o predlagani pavšalni obdavčitvi strnila v pet točk:

1. Predlagana gornja višina prometa 50.000 evrov je občutno prenizka za doseganje pozitivnih poslovnih učinkov, ki naj bi jih tak sistem obdavčitve imel;

2. Ker v predlaganih 60 odstotkih normiranih odhodkov ni vključenih prispevkov za socialno varnost, znaša po predlagani pavšalni obdavčitvi davčna osnova kljub višjemu odstotku priznanih normiranih odhodkov v večini primerov celo več kot znaša po sedaj veljavni ureditvi. Domača in umetnostna obrt imata po sedaj veljavni ureditvi priznanih 70 odstotkov normiranih odhodkov, kar je po izkušnjah iz prakse še vedno občutno premalo, da bi se ta dejavnost in s tem tudi slovenska kulturna dediščina ohranili tudi v prihodnje.

3. Iz primerjalnih izračunov izhaja, da je v večini primerov efektivna stopnja sedanje progresivne obdavčitve nižja od predlagane 20-odstotne proporcionalne obdavčitve – zlasti do višine 12.000 evrov davčne osnove;

4. Ker davčni zavezanec v predlaganem sistemu pavšalne obdavčitve ne bi mogel uveljavljati olajšav za dohodnino, bi bil v novem sistemu pavšalne obdavčitve večinoma višje obdavčen, kot je v zdaj veljavnem sistemu;

5. Predlagani sistem pavšalne obdavčitve temelji na načelu fakturirane realizacije (zaračunana prodaja), kar pomeni, da bodo mikro in mala podjetja dolžna plačati davek, še preden bodo prejela plačilo za opravljene dobave blaga in storitev. To pomeni, da v nobenem primeru ne bo možno upoštevati odhodkov zaradi oslabitve terjatev (popravki terjatev zaradi neplačanih računov), v nasprotju s sedaj veljavnim sistemom, v katerem nastane davčna obveznost šele na podlagi plačila.

Kot je še zapisano v sporočilu za javnost OZS, pa Božena Macarol, davčna svetovalka, meni, da: 'Resnične želje po odpravi odvečnega administriranja in birokratiziranja torej ni, saj očitno prevladuje strah pred izgubo uradniških delovnih mest nad zdravo pametjo'.

OZS ocenjuje, da bi imel njihov predlog, po katerem bi bila možna pavšalna obdavčitev do 400.000 evrov letnega prometa in bi bilo davčnim zavezancem ob tem priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov, pozitivne posledice za oživitev gospodarskih aktivnosti, saj bi davčnim zavezancem olajšala poslovanje, imela pa bi tudi pozitivne proračunske učinke.