Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je v torek po dvodnevnem zasedanju Odbora za odprti trg znižala ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer z enega odstotka na razpon med 0 do 0,25 odstotka.

Odločitev odbora je bila soglasna, obenem pa opozarjajo, da so se pogoji na trgu dela še poslabšali, potrošniška poraba je še manjša, padajo tudi kazalci poslovnih investicij in industrijske proizvodnje. Finančni trgi ostajajo napeti, kreditni pogoji pa slabi.

Dobra novica v teh temačnih časih je, da lahko kljub poslabšani gospodarski sliki občutimo močno popuščanje inflacijskih pritiskov, predvsem zaradi padanja cen energije.

Ameriška centralna banka Fed napoveduje, da bo uporabila vsa razpoložljiva orodja za promocijo trajne ekonomske rasti in ohranitev cenovne stabilnosti. Gospodarski pogoji bodo nekaj časa zahtevali izjemno nizke obrestne mere, Fed se bo zato v prihodnje posvetil podpori delovanja finančnih trgov in stimulaciji gospodarstva z različnimi ukrepi. Fed prav tako razmišlja o morebitnih koristih odkupovanja dolgoročnih vrednostnih papirjev finančnega ministrstva.

Vplivi znižanja obrestne mere so že vidni, saj so se tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu danes v povprečju zvišali. Vendar pa je še višjo rast tečajev japonskih delnic omejil krepak jen. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je današnje trgovanje končal 0,52 odstotka višje kot v torek. Zvišali so se tudi tečaji delnic na borzi v New Yorku. Industrijski indeks Dow Jones je porasel za 4,20 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa se je zvišal za 5,21 odstotka.

Sicer je Evropska centralna banka (ECB) v preteklem tednu na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. Šlo je za tretje znižanje v dveh mesecih in obenem največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja, napovedujejo pa, da novih znižanj obrestne mere ni pričakovati.

Obrestna mera centralne banke (OCB) je mera, po katerih ECB posoja denar drugim komercialnim bankam ali pa si te denar izposojajo med seboj. To je dejanska obrestna mera, imenovana tudi Euribor, ki označuje obrestno mero za denarna sredstva v medbančnem sektorju evroobmočja. Referenčna obrestna mera pa je tista, ki jo moramo upoštevati pri najemanju posojil pri bankah.

Znižanje OCB naj bi imelo blagodejen vpliv na gospodarstvo, saj naj bi vplivalo na znižanje kreditnih obresti, torej naj bi bila izposoja denarja cenejša in ugodnejša. Ampak obstaja trik, saj se obresti v kriznih časih praviloma znižujejo, kreditno tveganje pa se poveča.

Banke zaradi bojazni, da denarja ne bodo dobile vrnjenega, povečujejo obrestno maržo, zvišuje se pribitek, zato se obrestna mera ne zniža toliko, kot bi se lahko, ali pa se, kot je primer danes, celo poviša.

Znižanje OCB vpliva tudi na cene vrednostnih papirjev. Pri obveznicah se zniža zahtevana donosnost, posledično se zviša cena obveznice. Obveznice imajo donosnost definirano s kuponom, zato lahko tam praviloma pričakujemo porast vrednostnega papirja.

Vrednost delnic pa je odvisna od pričakovanega dobička, zato rast njihovih vrednosti ni nujna. Vsekakor pa je ob nižjih obrestnih merah v bankah vlaganje v gospodarstvo bolj zanimivo.

Četudi se ključna obrestna mera zniža celo do nič odstotkov, kot se je to zgodilo v Ameriki, je utopično pričakovati, da si bomo denar lahko izposodili brezplačno, saj se banke za svoj denar tako bojijo, da bodo s pribitki za tveganje svoj strah pomirile in si omogočile mirnejši spanec na račun naših neprespanih noči.