Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) podpira predlog Združene levice, da se bolniško nadomestilo zagotovi tudi samozaposlenim, ki ga zdaj za prvih 30 dni bolezni ne morejo uveljavljati. V OZS ugotavljajo, da je sedanja ureditev celo protiustavna.

Kot so zapisali v OZS, je v Sloveniji več kot 69.000 oseb, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali samostojno opravljajo dejavnost. Zaradi njihovega statusa prvih 30 dni bolniške ne morejo uveljaviti denarnega nadomestila. Če zaradi bolezni prekinejo delo, izgubijo dohodek, ostanejo brez naročil ali celo zaprejo s. p.

"Nezaslišano je, da mora nosilec samostojne dejavnosti v času svoje bolniške odsotnosti obračunavati prispevke od polne 100-odstotne zavarovalne osnove," so zapisali v OZS. Sedanjo ureditev, na podlagi katere je nosilec samostojne dejavnosti dolžan v času bolniške odsotnosti do 30 delovnih dni v njegovo breme plačevati celotne prispevke, kot če bi delal, pa ocenjujejo kot protiustavno, saj ni utemeljenih razlogov za različno obravnavo obeh skupin zavezancev.

Tako zahtevajo, da se v prvih 30 dneh odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti odbitek od osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, ki bremeni nosilca dejavnosti, izenači z načinom obračuna teh prispevkov pri zaposlenih.

Ureditev jih sili, da delajo bolni

Pobudo za zagotovitev bolniškega nadomestila za samozaposlene je na vlado naslovila tudi Združena levica in pozvala k rešitvi tega vprašanja v novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javni razpravi.

Zaradi strahu, da bi izgubili posel, jih zdajšnja ureditev namreč sili, da delajo tudi, ko zbolijo. 

Vsak peti s.p. reven, čeprav dela

Poslanec ZL Miha Kordiš ocenjuje, da je med samozaposlenimi vsak peti reven, kljub temu da dela. In kljub temu, da delajo in plačujejo prispevke, si ne morejo privoščiti bolniške odsotnosti. "To je realnost življenja prekarcev in to se mora nehati," je poudaril Kordiš.

"Ker je dohodek samozaposlenih, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, odvisen zgolj od njihovega osebnega dela, praviloma delajo tudi, ko so bolni," so opozorili v ZL. Če pa z delom prekinejo, lahko to škodi njihovemu poslu, veljavna ureditev tako tudi ogroža njihovo socialno varnost. In čeprav ne morejo delati, so dolžni tudi za obdobje, ko so bolni, plačevati prispevke za socialno varnost.

S to težavo se po trditvah ZL ne srečujejo le formalno samozaposleni, kot so samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni novinarji in kulturni delavci. V podobnem položaju so "vsi, ki delo opravljajo samostojno", tudi lastniki enoosebnih d.o.o.-jev in zavodov, nekateri kmetje in celo rejniki.

Kaj so predlagali?

Kordiš je tako na vlado naslovil pobudo, da v novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju problem reši tako, da bi ZZZS samozaposlenim, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, izplačeval bolniško denarno nadomestilo najpozneje od četrtega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodb, ki niso povezane z delom.

V ZL vlado tudi pozivajo, da v predlogu zakona, ki je sicer v javni razpravi, na "primerljiv način prizna bolniško nadomestilo tudi vsem drugim delovnim ljudem, ki dejavnost opravljajo sami, ne glede na njihov pravni status". Delavske pravice morajo namreč po njihovih besedah varovati vse delavce.