Infrastrukturno ministrstvo predlaga uvedbo bencinskega centa,ki smo ga v Sloveniji v preteklosti že poznali - z bencinskim tolarjem so zbirali denar za gradnjo avtocest.

Minister Peter Gašperšič je prepričan, da brez bencinskega centa Sloveniji preostane le možnost skromnega vzdrževanja oziroma zadrževanja nadaljnjega propadanja cestnega omrežja, ni pa priložnosti razvoja. Sedanja letna dajatev in bencinski oziroma infrastrukturni cent bosta po njegovih navedbah predstavljali "skupen žakelj", iz katerega bodo črpali denar za investicije.

Nacionalni program, ob katerem bo predvidena tudi uvedba infrastrukturnega prispevka, naj bi vlada sprejela februarja, nato bo romal v državni zbor, bencinski cent pa bi lahko uvedli do poletja. Prihodnje leto je tako vendarle pričakovati odločitev glede namenskih sredstev, s katerimi bi lahko občutno izboljšali stanje državnih cest, ki so krvavo potrebne sanacije in primernega vzdrževanja.

V vsakem primeru bodo obnavljali

Za vzpostavitev vzdržne ravni kakovosti 6000 kilometrov državnih cest bi po izračunih direkcije za infrastrukturo v prihodnjih šestih letih potrebovali približno 200 milijonov evrov letno. Brez ustrezne rešitve toliko denarja prihodnje leto zagotovo še ne bo na voljo, direkcija za ceste, ki ima v 2016 za investicije in investicijsko vzdrževanje na razpolago dobrih 80 milijonov evrov, pa vseeno načrtuje izvesti nekaj večjih projektov.

Predvidena je obnova 17 oziroma 20 premostitvenih objektov, kjer so zdaj uvedeni različni ukrepi omejitev. Med njimi velja izpostaviti rekonstrukcijo mostu v Mednem, ki naj bi bila po številnih zapletih prihodnje leto vendarle končana. Načrtujejo še sanacijo večjih brežin in plazov, rekonstrukcijo regionalne ceste med Mežico in Črno na Koroškem, gradnjo mostu čez Savo na obvoznici Krško, rekonstrukcijo cest Sorica-Podrošt in Žaga-Kobarid z gradnjo viadukta pri Kobaridu ter rekonstrukcijo premostitvenega objekta čez Dravo v Vuhredu. Že prihodnje leto bi morda lahko začeli tudi s preureditvijo ceste od Škofljice do Ljubljane, ki naj bi postala štiripasovna.

Na področju železniške infrastrukture je po letošnji pridobitvi gradbenega dovoljenja za izvlečni tir, ki je nekakšen nastavek za drugi tir Koper-Divača, v 2016 že pričakovati tudi začetek gradbenih del. Za projekt, ocenjen na okoli 27 milijonov evrov, so bila pridobljena tudi evropska sredstva v višini 20,4 milijona evrov, se pa po razveljavljenem razpisu zatika pri izboru izvajalca. Prihodnje leto je pričakovati tudi začetek nadgradnje železniške proge Zidani Most-Celje, ki naj bi bila končana do leta 2020. Javno naročilo za izbor izvajalca del bo objavljeno predvidoma v začetku leta 2016.

V začetku leta oziroma v februarju bo v celoti končana tudi elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš. Korake naprej je sicer pričakovati tudi pri nadgradnji železniškega odseka Poljčane-Bistrica in proge Maribor-Šentilj, projektna dokumentacija se pripravlja tudi za vozlišče Pragersko. Če se bodo našla proračunska sredstva, se bo nadaljevala tudi prenova proge med Ljubljano in Kočevjem. Projekt uvedbe GSM-R sistema (globalnega mobilnega radijskega komunikacijskega sistema za železnice, ki bo zagotavljal brezžično komunikacijo za namen vodenja železniškega prometa in vzdrževanja javne železniške infrastrukture), vreden približno 150 milijonov evrov, je v pretežnem delu zaključen že letos, dokončno pa naj bi se končal v začetku 2016.

Vendarle naj bi zaživel tudi integriran javni potniški promet. Pogodba za izvedbo javnega naročila je bila podpisana konec junija letos, konzorcij izvajalcev, ki ga vodi SŽ Potniški promet kot vodilni partner, pa mora v 15 mesecih izvesti delo. Dela naj bi bila konca do konca septembra, čeprav na Slovenskih železnicah pravijo, da bo sistem deloval že do konca junija.

Najpomembnejše naloge pri uvajanju integriranega javnega potniškega prometa so uvedba enotne vozovnice, priprava podlag za ustanovitev upravljavca javnega potniškega prometa in dobava informacijske infrastrukture z integracijo vseh sistemov za delo upravljavca, integracija in nadgradnja obstoječih sistemov elektronskih vozovnic, priprava predlogov za enoten sistem tarif ter financiranja javnega potniškega prometa in izvedba pilotnih projektov ter enotnega sistema.

Dars bo medtem prihodnje leto nadaljeval z izgradnjo še edinega manjkajočega avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem, prizadeval pa si bo tudi izpeljati projekte, kot so tretja razvojna os, druga cev predora Karavanke, razširitev ljubljanske obvoznice in povezava slovenske Istre s Hrvaško. Skozi celo leto bo sicer tudi izvajal obnovitvena dela, nadaljeval bo tudi z izvedbo dodatnih protivetrnih ukrepov na avtocestnem odseku med Razdrtim in Ajdovščino. Letos je Dars sicer objavil razpis za elektronsko cestninjenje, a se pri izbiri izvajalca zapleta zaradi revizijskih zahtevkov. Razpletanje zgodbe je tako pričakovati še v prihodnjem letu.

Predvideno je tudi kar nekaj investicij v koprskem pristanišču, med njimi podaljšanje prvega pomola, izboljšanje dostopnosti do pristanišča, povečanje skladiščnih zmogljivosti in izgradnja objekta potniškega terminala. Na področju letalstva pa so v 2016 predvidene zaključne aktivnosti v okviru evropskega projekta posodobitve letališke infrastrukture na letališču Maribor 2007-2013.