Vlada je na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim se bo 50-odstotna obdavčitev z dohodnino za tiste z najvišjimi plačami ohranila še do konca leta 2017, hkrati pa se bo zvišala zgornja meja drugega davčnega razreda.

Meja med drugim in tretjim davčnim razredom se bo z zdajšnjih 18.960 evrov premaknila na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Medtem ko zdaj v tretji davčni razred padejo tisti z 1,5-kratnikom povprečne plače, bo po novem ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače.

"Ciljali smo na segment zavezancev, ki je bolj obremenjen kot v povprečju v Evropski uniji oziroma območju evra, torej na tisti segment, kjer smo nekonkurenčni," je pojasnil finančni minister Dušan Mramor. V segmentu so strokovnjaki, ki največ prispevajo k produktivnosti podjetij, je dodal.

Tako kot v primeru podaljšanja četrtega dohodninskega razreda, ki velja pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra, gre tudi v primeru premaknjene meje med drugim in tretjih razredom le za začasen ukrep. Oba ukrepa pomenita nevtralen učinek za javne finance, je povedal.

Državni zbor naj bi novelo zakona sprejel še letos, da bodo lahko predlogi vlade začeli veljati s 1. januarjem 2016. Mramor je povedal, da si lahko zavezanci z 1,6-kratnikom povprečne plače obetajo 197 evrov prihranka pri dohodnini letno, pri zavezancih z dvakratnikom povprečne plače in več pa je letni prihranek ocenil na 202 evra.

Premier Miro Cerar je glede vladnega predloga novele zakona za uravnoteženje javnih financ dejal, da gre za razbremenitev srednjega sloja in prispevek k zmanjšanju stroškov dela. Ključne spremembe na področju davkov in gospodarske politike pa še sledijo, verjetno v prihodnjem letu, je dodal. Po njegovih besedah Cerarja je sklical sestanek in se tudi usklajeval s koalicijo, da je dosegel soglasje v vladi, "da smo lahko izpeljali uskladitev glede sprememb v dohodninskem režimu".

Vlada se je zavzela za ohranitev četrtega dohodninskega razreda in zvišanje meje med drugim in tretjim dohodninskim razredom začasno za dve leti. "Mislim, da je to pokazatelj, da želimo razbremeniti določen srednji sloj na tem dohodninskem nivoju in tudi prispevek k zmanjšanju stroškov dela, seveda pa nekatere ključne spremembe na področju davkov in gospodarske politike še sledijo verjetno v prihodnjem letu."

Sindikalisti so zadovoljni

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravlja vladni ukrep, s katerim razbremenjuje srednji sloj, saj bo po njihovih besedah povečalo tako kupno moč kot potrošnjo. Zadovoljni so tudi z odločitvijo, da se ohrani četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo.

Po ugotovitvah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) po vladnem predlogu o zvišanju meje med drugim in tretjim davčnim razredom pa srednji sloj ne bo razbremenjen. Malenkostno bo s 17 evri na mesec razbremenjenih 12 odstotkov dohodninskih zavezancev, pravijo. "Zato ne moremo govoriti o drugem kot zgolj o simbolični razbremenitvi," meni generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Navaja, da bo "neto učinek zadnjih predlaganih sprememb na mesečni neto prejemek zaposlenega en odstotek ali celo manj".

Kot so še sporočili iz GZS, se z vladnim predlogom sprememb dejansko razbremenijo le zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra ter manj kot 70.907,20 evrov. Ministrstvo za finance namreč predlaga dvig meje med drugim in tretjim dohodninskim razredom s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Po izračunih GZS bo razbremenjenih le 114.740 oziroma 12 odstotka dohodninskih zavezancev. Razbremenitve bodo deležni tisti z mesečno bruto plačo nad 3411 evrov oziroma 3853 v primeru enega otroka ali 4333 v primeru dveh. Prejemniki neto plač med 1573 in 4056 evri bodo mesečno prejeli 17 oziroma letno 202 evrov več.