Skupina Pivovarna Laško je v soboto objavila poziv za javno zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup 48 odstotkov Mercatorja, ki jih prodajajo Pivovarna Laško, Infond Holding, Pivovarna Union in Radenska. Že ob prvi napovedi prodaje večinskega deleža v tem slovenskem trgovskem paradnem konju se je dvignilo veliko prahu. Kot kaže, se bo stanje samo še stopnjevalo.

Ob pozivu so Laščani objavili tudi, po kakšnem postopku naj bi prodaja potekala. Ob malce bolj pozornem branju pravil lahko ugotovimo, da prodajalci, praktično v vseh fazah postopka, dopuščajo možnost, da od posla odstopijo oziroma prekinejo postopek prodaje in pogajanja, ne da bi za to navedli razlog.

Tovrsten postopek vzbuja dvome o resnosti namena prodaje. Kot kažejo prvi rezultati ponedeljkovega borznega trgovanja, obstaja tudi med vlagatelji precej dvomov, saj je na začetku trgovanja delnica Mercatorja izgubila 1,54 odstotka, do konca trgovalnega dneva pa se je v primerjavi s petkom dvignila za 4,63 odstotka.
Za mnenje smo prosili številne borzne posrednike, ki skoraj v en glas menijo, da je za komentarje še prezgodaj, saj glede na poteze pivovarjev še ni jasno, za kako resno namero gre in kako bo to vplivalo na tečaj delnice na daljši rok. Veliko bo odvisno tudi od tega, koliko interesentov se bo odzvalo na poziv in s kom se bodo Laščani spustili v pogajanje.

Žiga Debeljak je v imenu Mercatorjeve uprave že večkrat povedal, da si želi uravnotežene lastniške strukture, pri kateri bi vsaj 25-odstotni kontrolni delež ostal v slovenskih rokah. Take želje so seveda zasnovane na dejstvu, da uprava dela dobro in da za uresničevanje svoje vizije potrebuje podporo lastnikov. Debeljak očitno meni, da bi državno lastništvo utrdilo položaj uprave. Njegove želje lahko uresniči nova vlada, ki pa se do prodaje vede zelo zadržano.
Ponoven vstop države v lastniško strukturo Mercatorja je, kot kaže, malo verjeten. Novi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je že v soboto zagotovil, da država Mercatorja ne bo kupila; le če ga lahko kupi po nižji ceni, kot ga je prodala, pri čemer bi šlo za dober terminski posel.

Spomnimo: Istrabenz in Laško sta leta 2005 od KAD in SOD odkupila delnice po vrednosti 38.000 tolarjev za delnico, kar znaša 158,57 evra za delnico. Delnica je nato dosegla celo rekordnih 419 evrov, danes pa se njen tečaj oblikuje pri več kot 174 evrov za delnico.

Glede na to, da si prodajalci želijo zaslužiti čim več, pričakujejo od kupca tudi tako imenovano prevzemno premijo oziroma ponudbo, ki bo presegala vrednost delnic na borzi, vsi lastniki delnic in morebitni špekulativni vlagatelji pa ob tem tudi dobre zaslužke. Samo danes je bilo z delnico opravljenih za skoraj 11 milijonov evrov poslov, lastnika pa je zamenjalo manj kot dva odstotka delnic.

Še vedno se seveda postavlja vprašanje, zakaj Boško Šrot prodaja Mercator. Ali mu zaradi padcev tečajev delnic teče voda v grlo ali pa si želi zgolj boljši položaj v odnosih z novo vlado in varuhom konkurence Janijem Soršakom. V primeru, da je v prodajo prisiljen, se lahko tudi zgodi, da bo novi gospodarski minister le prišel do svojega ugodnega terminskega posla.
Preden bi se lahko veselili morebitnih borznih zaslužkov in rasti vrednosti delnic na račun Mercatorja, je treba opozoriti še na dejstvo, da morajo prodajalci za soglasje k prodaji delnic prositi še varuha konkurence Janija Soršaka, ki je že ob prvi nameri prodaje soglasje izdal samo Infond Holdingu.