Morda so se prav zato britanski raziskovalci odločili, da je bilo zaključeno leto 2009 pravi čas za preizkus, ki bi nazorno nakazal, kolikšno vrednost ima določen poklic iz družbena vidika.

Med pestro izbiro so izbrali šest poklicev, med katerimi so bili tri najbolje plačani (bankir, oglaševalec, davčni svetovalec in računovodja) in tri najslabše plačani poklici (čistilka, delavec v obratu za recikliranje odpadkov, socialni delavec).

Rezultati raziskave New Economics Foundation bankirje spravlja v zares slabo luč. Ugotovili so namreč, da so čistilke in varuške za družbo koristnejše od bankirjev, računovodij in oglaševalcev, zmagovalci pa so ekološki delavci, ki reciklirajo odpadke. In koliko ti zmagovalci, torej zbiralci in ločevalci odpadkov, lahko zaslužijo v Sloveniji? Niti približno toliko kot slovenski bankirji ...

Raziskovalci so bili pri raziskavi predvsem osredotočeni na vrednost za družbo v splošnem merilu, kjer so primerjali, kako ustvarjanje dobička škodi oziroma koristi družbi in okolju. Koristi dela so ocenjevali na podlagi več dejavnikov, med njimi so tako upoštevali ekonomske koristi, okoljski vpliv, vpliv na druga delovna mesta in blaginjo v družbi in podobno.

Na koncu študije pa so avtorji jasno izrazili mnenje, da namen študije nikakor ni diskreditirati posameznike, ki so zelo dobro plačani, ali pa pomagati ljudjem z najnižjimi plačami, da bodo plačani bolje. Namen raziskave je bil namreč le eden – upoštevanje družbene koristnosti pri določanju plač.

Bančni uslužbenci so po plači ne morejo primerjati s snažilkami, saj imajo plače neprimerno višje, podobno pa iz obratnega vidika velja za družbeno koristnost. Medtem ko čistilka v bolnišnici z vsakim funtom, ki ga zasluži, družbi prinese za okoli 10 funtov koristi, bančni uslužbenec za vsak funt, ki ga zasluži, 7 funtov uniči.

In še rezultati za ostale poklice:

Socialni delavci, varuške oziroma vzgojiteljice – za vsak funt ustvarijo za 9,5 funtov koristi za družbo.

Delavci , ki reciklirajo odpadke – za vsak evro ustvarijo 12 funtov koristi za družbo.

Oglaševalski šefi – za vsak funtov uničijo vrednost 11 funtov.

Računovodje in davčni svetovalci – za vsak prejet funt uničijo vrednost 47 funtov.

Sicer ni nič novega, da imajo slabše plačani poklici večji blagodejni vpliv na družbeno blaginjo kot visoko plačana delovna mesta v finančnem sektorju. Argument za to naj bi se skrival v posamezni dejavnosti, ki lahko zaradi politike plač destruktivno vpliva na ostale sektorje v gospodarstvu, ki imajo visoko dodano vrednost družbi oziroma okolju.

Kako se je ovrednotila škoda in kako korist?

Bankirji so družbi naredili enormno škodo s povzročitvijo finančne krize, katere posledice bomo čutili še dolgo po koncu krize.

Davčni svetovalci in računovodje pogosto svetujejo podjetjem in premožnim, kako se na eleganten in (ne)zakonit način optimizirati plačilo davkov na najnižjo vrednost in to v škodo družbe.

Oglaševalci podpihujejo želje in "silijo“ ljudi v nepotrebne nakupe, ki se kot posledica odražajo v preveč potratni potrošnji, zdravstvenih težavah ljudi in preveliki nagnjenosti k prodajajnju in zavajanju, ki pogosto vodi tudi v razne prevare pod pretvezo enkratnih priložnosti.

Družbeno koristni pa so poklici, ki so plačani skromno in imajo nezanemarljiv efekt v družbi. Ločevalec odpadkov z vsakim funtom, ki ga zasluži, družbi pripomore k zmanjšanju okoljskih problemov in zmanjšanju porabe surovin.

Socialna delavka (tudi vzgojiteljica oziroma varuška) z vsakim funtom, ki ga zasluži, doprinos družbi izkazuje na ta način, da starši lahko delajo, ko jim pazi otroke in jih za povrh tudi poučuje.

Čistilka v bolnišnici zaradi temeljitega čiščenja zmanjšuje možnost dodatnih obolenj v bolnišnici, poleg tega pa v večji meri zaradi različnih dezinfekcijskih in sterilnih opravil razbremenjuje bolnišnične delavce.

Avtorji študijo še kot zanimivost navajajo, da ima veliko držav uzakonjeno minimalno plačo, medtem ko, tudi v času recesije, posluha za omejitev najvišjih plač. Med te države bi lahko zagotovo uvrščali tudi Slovenijo. Čeprav so izsledki raziskave vezani le na Veliko Britanijo, lahko veliko vzporednic najdemo tudi pri poklicih v Sloveniji.

Družbeno koristnost pa je vse bolj prisotna tudi v slovenskem podjetništvu

Tako imenovano socialno podjetništvo, ki namesto dobičku sledi izvajanju družbeno koristnih dejavnosti in zaposlovanju težko zaposljivih oseb, se v teh časih pogosto omenja kot pot za hitrejši izhod iz krize. Invalidi, iskalci prve zaposlitve, brezposelne osebe, upravičene do socialne pomoči, dolgotrajno brezposelni in ostale težje zaposljive osebe, družbo "stanejo“ vsako leto na milijone evrov. Socialno podjetništvo je torej usmerjeno v odpravljanje simptomov gospodarske krize, med spodbude za socialno podjetništvo pa naj bi spadale subvencije za odpiranje novih delovnih mest, razne oblike plačil stroškov, davčne olajšave (tudi znižana stopnja DDV za proizvode in storitve), prioritetni status pri javnih naročilih in še nekatere druge oprostitve.