Skoraj ponarodele so že zgodbe o tem, kako lahko gotovina pomaga pri reševanju težav z zobmi. Zgodbe so bile ustaljena praksa v časih naše nekdanje domovine, ko še ni bilo zasebnih zobozdravstvenih ordinacij, kot kaže, pa so se zobozdravniki navadili na neobdavčeno gotovino. Na podlagi številnih prijav se je Davčna uprava RS odločila za ciljno nadzorovanje zobozdravnikov.

Davčna uprava je namreč pri dosedanjem nadzoru opazila, da se pri zobozdravnikih v veliki meri najbolj pogosto ponavljajo naslednje nepravilnosti: opravljanje zobozdravstvenih storitev brez izdajanja računov, posledično prihodki niso vpisani  v poslovnih knjigah, ter neplačevanje davčnih obveznosti. Opazili so tudi, da iz računih ni razvidno, katere storitve so bile opravljene in v kakšni vrednosti.

Njihova opažanja je potrdila tudi terenska anketa, ki jo je opravila Zveza potrošnikov Slovenije.

Po podatkih ankete, ki jo je na terenu opravila Zveza potrošnikov Slovenije, kar 30 odstotkov anketirancev za opravljene zobozdravstvene storitve ni prejelo računa, le 65 odstotkov udeležencev ankete pa je prejelo pravilno specificiran račun. Kar polovica anketirancev je, kljub temu da je imela kartico zdravstvenega zavarovanja, morala za storitev plačati.

Nadzori davčne uprave se bodo izvajali najprej z nenapovedanimi obiski v ordinacijah zobozdravnikov, z namenom preveriti izdajanje računov za opravljene storitve, glede na ugotovitve pa bo davčna uprava opravljala davčne inšpekcijske nadzore pravilnosti in pravočasnosti plačevanja davčnih obveznosti.

Na davčni upravi upajo, da bo že grožnja z bolj intenzivnimi davčnimi pregledi zobozdravnike kršitelje prepričala k odpravi svojih dejanj, saj jim nudi možnost tako imenovane samoprijave. Samoprijava pomeni, da davčni zavezanec sam odpravi napake in poravna svoje davčne obveznosti. Zobozdravniki bodo imeli to možnost, vse dokler jim davčna uprava ne izda odločbe o postopku. Kasneje bodo za prekršek kaznovani po veljavni zakonodaji. Pri iskanju prekrškarjev bo davčna uprava aktivno sodelovala tudi z zdravstvenimi zavarovalnicami. Velika verjetnost je, glede na izkušnje s terena, da bodo ob tem odkrili tudi primere, ko je bila storitev zaračunana tako zavarovalnici kot stranki. Zanimivo bi bilo tudi sodelovanje tržne inšpekcije, saj so ceniki pri zobozdravnikih prava redkost, cene pa se lahko razlikujejo od ponudnika do ponudnika. Za enako storitev lahko pri različnih zobozdravnikih plačate tudi večkratnik zneska.

Davčna uprava računa tudi na sodelovanje posameznikov, ki bodo ob obisku zobozdravnika napake opazili in jih opozorili nanje.

V Sloveniji trenutno deluje 581 zasebnikov s koncesijo, 508 je javnih zobozdravstvenih ordinacij, zgolj na samoplačniški bazi pa deluje manj kot 100 zobozdravnikov.

Na sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides menijo, da je to stvar davčne uprave, ki ne želijo komentirati. Na zavodu za zdravstveno varstvo pa, da gre za širšo problematiko, čeprav se strinjajo, da kazni za prekrškarje odmeri davčna uprava, koncesij pa ne bi odvzemali, ker bi vsaka odvzeta koncesija pomenila enega zobozdravnika manj in veliko nezadovoljnih strank, ki bi si morali iskati novega osebnega zobozdravnika in se nekje na novo postaviti v čakalno vrsto.