V zadnjem času pa države s statusom davčne oaze s svojim privilegiranim davčnim sistemom predstavljajo nesprejemljivo konkurenco državam, ki ne morejo delovati brez pobiranja davkov. Slednji na njih izvajajo nenehne pritiske, saj njihovi državljani in kapital vse bolj bežijo v davčno prijaznejše države, kar pa za te države predstavlja izgubo zaradi manj pobranih davkov.

Najbolj znane davčne oaze so na Karibih, tudi v nekaterih zveznih državah ZDA in na Bližnjem vzhodu. Med najbolj znanimi v Evropi so Gibraltar, Malta, otok Man (ki spada pod Veliko Britanijo) in kanalska otoka Jersey in Guernsey. Med druga evropska območja sodijo tudi Nizozemska, Luksemburg, Ciper, Gibraltar, Madeira, Andora ter Monaco, ki pa so, kot rečeno, v zadnjem času podvržena hudim pritiskom zaradi nelojalne davčne konkurence.

Na Arabskem polotoku so med bolj znanimi Dubaj, Abu Dhabi, Bahrein in Katar. Na azijsko oceanskem območje se slovesa davčne oaze najbolj drži Hongkong, posamezne pokrajine Kitajske, Singapur ter tudi Tajvan. Najbolj odmevno pa je ameriško-karibsko območje, kamor sodijo zloglasni Kajmanski otoki, Bahamski otoki, Slovencem poznana Panama ter tudi ameriška zvezna država Delaware.

Pri tem je zanimivo dejstvo, da večina davčnih oaz sodeluje pri izmenjavi podatkov o finančnih transakcijah z organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Zaradi pritiskov večjih evropskih držav so v zadnjem času klonile Andora, Liechtenstein in tudi Švica. Z OECD pa še vedno ne sodelujejo Liberija, Monako, Maršalovi otoki, Nauru in Vanuatu.

Bi radi prihranili tudi vi?

Prav gotovo si vsakdo želi, da bi plačal čim manj davkov, a oziranje za davčnimi oazami mora biti premišljeno in previdno, kajti ni vsaka davčna oaza primerna za vsakogar. Potrebno je najprej opraviti poglobljeno raziskavo glede namena in načina selitve kapitala v davčno oazo, da pri tem ne bi prekršili domačnih zakonovbi pri tem kršili domačih zakonov.

Za vsakega slovenskega državljana velja načelo "svetovnega dohodka", kjer mora vsak posameznik, ki v Sloveniji biva več kot 183 dni na leto, ne glede na državljanstvo ustvarjene dohodke prijaviti davčnemu organu, ne glede na to, od kod je dohodke prejel.

Po tej določbi je tako dohodek, ki ga je državljan prejel v davčni oazi, obdavčljiv v Sloveniji, njegovo prikrivanje pa pomeni davčno utajo, ki je hkrati kaznivo dejanje. Podobno omejitev pozna tudi davek od dohodkov pravnih oseb, v skladu s katerim se podjetje, ki je sicer registrirano zunaj Slovenije, a ima sedež dejanskega upravljanja v Sloveniji, opredeli kot rezidentno podjetje v Sloveniji, zato mora od ustvarjenega dobička davek plačati v Sloveniji.

S to določbo zakonodajalec želi nadzirati fiktivno selitev kapitala v davčno oazo, a izvor in njegovo delovanje pa bi se dejansko usmerjala in vodila iz Slovenije. Zato je potrebno pri davčni optimizaciji poskrbeti za celo vrsto podrobnosti, predvsem pa v celoti spoštovati zakonodajo Slovenije.

Vsakršno prikrivanje ustvarjenih dohodkov pomeni davčno utajo, ki je kaznivo dejanje s hudimi davčnimi posledicami in celo možnostjo kazenskega pregona kršiteljev. Zagrožene kazni so visoke, za zapor zadostuje 4.200 evrov utajenih davkov. Denarna kazen za utajo davka pa znaša med 50 ter 60 odstotkov od vrednosti neplačanega zneska davka.