Vlada je v začetku maja potrdila predloge sprememb treh davčnih zakonov, ti pa sedaj čakajo obravnavo v državnem zboru. Gre za zakone, med katerimi je tudi zakon o dohodnini, ki bi nam prinesel postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s 3500 na 7500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov.

Na te predloge so se odzvali tudi predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, ki so proti davčnim spremembam, ki jih je napovedala vlada. Prepričani so, da bo izpad proračunskih dohodkov blizu milijarde evrov prinesel tudi znižanje socialnih pravic, zaradi česar bodo delavke in delavci na koncu plačali več, kot bo znašalo zvišanje plač, ki bo največjo povišico še enkrat več prineslo prav najbogatejšim.

Ali drži, da sindikati nasprotujejo zvišanju plač?

"Sindikati močno podpiramo tako višje neto kot višje bruto plače, ne podpiramo pa predlogov, po katerih bi imeli naši člani na koncu v žepu manj, ker se jim v en žep daje, iz drugega pa jemlje, pri čemer se ta zadnji del seveda zamolči," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Nikakor ne morejo podpreti predlogov, s katerimi bi najbolj razbremenili tiste z najvišjimi plačami.

Opozoril je, da bo nastal izpad javnofinančnih prihodkov v višini ene milijarde evrov. Kako bo vlada nadomestila ta izpad? Počivavšek je prepričan, da bo to pomenilo pritisk na socialne transferje, pravice iz socialnih zavarovanj in javne storitve, kar bo verjetno pomenilo, da bodo morali delavke in delavci za te storitve plačevati iz svojega žepa več, kot bodo dobili z višjimi plačami. 

Sindikati: Delavci bodo dobili nekaj deset evrov več, a veliko več bodo izgubili drugje

S kolegom se je strinjala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. "Od predlaganih sprememb si delavci in delavke res lahko obetajo po nekaj deset evrov višje neto plače, a čez nekaj let bo to pomenilo 400 ali 500 evrov dodatnega denarja za stroške zdravljenja, šolanja, ali pa bodo nižje pokojnine. Gre za trojanskega konja," je opozorila in dodala, da je v ozadju širša zgodba, saj poteka sprememba celotnega sistema socialne varnosti, kot ga poznamo.

"Razbremenjujejo tiste, ki že sedaj dobijo največ. Posledice bodo podobne kot v letih 2012 in 2013. Vemo, kaj se je takrat zgodilo," je dejala in spomnila na razprave o upokojenskem regresu pred dvema letoma, ko je bilo za vlado problematičnih 40 milijonov evrov. "Govorilo se je o vprašanju obstoja države. Sedaj pa govorimo o milijardnem primanjkljaju v višini 10 odstotkov proračuna za vsako leto in vlada ne pove, kje bo ta sredstva pridobila. Ker tega odgovora ni, temu nasprotujemo in na to opozarjamo že sedaj," je poudarila Jerkičeva. 

Da se bodo druge storitve podražile, meni tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Evelin Vesenjak. Opozorila je, da bo nekdo, ki prejema minimalno plačo, pridobil trinajst evrov mesečno.

Ali torej vlada potencira problem zadolževanja? Nekateri menijo, da je temu res tako in so ob tem spomnili tudi na mnenje Mednarodnega denarnega sklada, ki med priporočili omenja večjo obremenitev dohodkov najbogatejših in njihovega premoženja. Zagovarjajo torej povečevanje progresivnosti, da bi se lahko servisiralo javne storitve in socialno mrežo. Vlada pa naj bi se odločila za ravno nasprotno, je bilo slišati.