Finančna uprava na podlagi zakona javno objavlja sezname davčnih dolžnikov z zapadlimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5000 evrov in so starejše od 90 dni, in sicer na podlagi razpona davčnega dolga. Zoper vse, ki so na seznamu in ki niso v insolventnih postopkih, vodijo tudi postopek davčne izvršbe in po njihovih pojasnilih je namen objave krepiti davčno kulturo, izboljšati plačilno disciplino ter povečati prostovoljno, pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti. In če pogledamo davčne dolžnike, ki niso insolventni, torej niso v stečaju ali v prisilni poravnavi, je glede na višino davčnega dolga najvišje rangiran seznam neplačnikov pravnih oseb v velikostnem razredu od 1.000.000,01 do 10 milijonov evrov, na katerem je 21 poslovnih subjektov. Na seznamu neplačnikov fizičnih oseb oziroma fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pa je v istem velikostnem razredu trenutno 29 dolžnikov.

Skupni davčni dolg je 31. decembra 2020 znašal nekaj čez 998 milijonov evrov in se je glede na stanje 31. decembra 2019 znižal za približno 182 milijonov evrov oziroma za 15,4 odstotka, pri čemer se trend zniževanja nadaljuje zadnjih šest let, vse od ustanovitve Finančne uprave. V zadnjem letu se je število dolžnikov zmanjšalo za 624 zavezancev in višina dolga se je znižala za skoraj 142 milijonov evrov, medtem ko je bilo zadnjih štirih letih skupno 2719 manj dolžnikov in se je dolg zmanjšal za malo manj kot 199 milijonov evrov. Od prve objave seznama neplačnikov davkov v avgustu 2014 do objave v januarju 2021 se je število dolžnikov zmanjšalo za 2913 oziroma za 16,7 odstotka, skupni davčni dolg objavljenih dolžnikov pa je upadel za 127,5 milijona evrov oziroma za 13,2 odstotka, hkrati pa je v letu 2020 glede na leto 2014 zabeležena 19,6-odstotna rast davčnih prihodkov.

Kdaj je možen odlog, odpis ali obročno odplačevanje?

Zavezancem, ki niso zmožni plačati davka zaradi utemeljenih oziroma objektivnih razlogov, na katere sami niso mogli vplivati, zakonodaja omogoča odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačevanje in jih po odobreni vlogi ne obravnava kot dolžnike. Fizična oseba lahko denimo zaprosi za odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačilo, če bi bilo s plačilom davka ogroženo njeno preživetje ali preživetje njene družine. Obročno plačilo v največ trimesečnih obrokih za davke, ki se ne nanašajo na opravljanje dejavnosti, je dovoljeno v dveh ali treh obrokih brez preverjanja pogojev. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem omogoča največ 24 mesečnih obrokov oziroma 24-mesečni odlog, pri čemer se vlogi ugodi, če zavezanec plačilo davka ustrezno zavaruje, denimo s hipoteko ali z bančno garancijo. Na največ 12 mesečnih obrokov se lahko razdeli tudi obročno plačilo glob in drugih prekrškovnih obveznosti, pri čemer mora mesečni obrok znašati najmanj 20 evrov. V času obročnega plačila ali odloga plačila tečejo obresti po obrestni meri dva odstotka letno, za globe in druge prekrškovne obveznosti pride v poštev le obročno plačilo, ne pa tudi odlog. Vloga za obročno plačilo ne zadrži začete izvršbe, če zavezanec zamudi s plačilom posameznega obroka, pa zapade v plačilo neplačani del obveznosti in sledi izvršba, navajajo na Finančni upravi.

Pravna oseba lahko z vlogo zaprosi za obročno plačilo ali odlog plačila davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, medtem ko za prispevke in akontacije davkov ni dovoljeno obročno plačilo ali odlog. Ena od možnosti je po novem obročno plačilo ali odlog plačila zaradi epidemije covida-19, ko se vlogi ugodi, če je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije in v času odloga plačila ali obročnega plačila ne tečejo obresti. Druga možnost je obročno plačilo ali odlog plačila davka zaradi hujše gospodarske škode za največ 24 mesečnih obrokov oziroma 24-mesečni odlog. Vloga je odobrena, če zavezanec uspe dokazati, da bi s pomočjo obročnega plačila oziroma odloga plačila davka lahko preprečil hujšo gospodarsko škodo – na primer stečaj, ki grozi njegovemu podjetju. Na največ 60 mesečnih obrokov je omogočeno obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave, če zavezanec predloži pravnomočen sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Vlogi za obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem na največ 24 mesečnih obrokov oziroma 24-mesečni odlog se ugodi, če zavezanec zavaruje plačilo, recimo s hipoteko ali z bančno garancijo. Ena od možnosti pa je tudi obročno plačilo glob in drugih prekrškovnih obveznosti na največ 12 mesečnih obrokov, pri čemer mora obrok znašati najmanj 200 evrov. V času obročnega plačila ali odloga plačila tečejo obresti po obrestni meri dva odstotka letno oziroma po obrestni meri v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, če je višja od dveh odstotkov. Z vložitvijo vloge se začeta davčna izvršba ne zadrži, so nanizali na Finančni upravi.

Zaradi posledic epidemije sta pod določenimi pogoji in v skladu s protikoronskimi ukrepi omogočena tudi odlog in obročno plačilo, ne pa tudi odpis davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije lahko poslovni subjekt zaprosi za odlog plačila davčnih obveznosti za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24-mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev. Odlog in obročno plačilo sta mogoča na primer za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, trošarine ali inšpekcijske odločbe, po novem tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj ter za prispevke za socialno varnost. Zavezanec mora v vlogi navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije. Lahko se na primer sklicuje na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, moteno oziroma prekinjeno dobavo surovin ali ustavitev projektov, je zapisano v brošuri Finančne uprave "Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP 6 na davčnem področju".

Kakšni so postopki pri davčnem dolgu?

Denarnih sankcij za davčne dolžnike v obliki globe ni. Če dolžnik prekorači rok za plačilo davkov, tečejo zamudne obresti. Začne pa se lahko tudi postopek izvršbe, pri čemer Finančna uprava pred začetkom davčne izvršbe z opominom pozove dolžnika, naj prostovoljno poravna neplačane obveznosti. Če jih ne poravna niti po prejemu opomina, uvedejo postopek davčne izvršbe z izdajo sklepa o davčni izvršbi, pri čemer mora dolžnik plačati tudi zamudne obresti in stroške davčne izvršbe. Z izvršbo je nato mogoče poseči v vsako dolžnikovo premoženje, če ni z zakonom izvzeto iz izvršbe, in najpogosteje so predmet izvršbe dolžnikovi denarni prejemki, denarna sredstva pri bankah, terjatve, vrednostni papirji ter premično in nepremično premoženje. Davčni dolžniki tudi ne morejo kandidirati na javnih razpisih in ne morejo zaprositi za državno pomoč po PKP.

Do 18. aprila 2021 sicer zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa velja začasna omejitev na področju davčnih izvršb in novi postopki se lahko začnejo le v nujnih zadevah, zato je Finančna uprava med 1. januarjem do vključno 28. februarja 2021 začela izvršbo zgolj v 934 primerih, v katerih so terjali skupaj za približno 4,5 milijona evrov dolga. Po njihovi razlagi gre zlasti za primere, ko je bilo potrebno takojšnje zavarovanje, ko je grozilo zastaranje pravice do izterjave, ko je davčni organ pridobil podatke o terjatvi dolžnika do tretjega, ki zapade v času veljavnosti ukrepa, ko dolžnik odtujuje premoženje in tudi, če so ocenili, da bo plačilo terjatev po prenehanju ukrepov onemogočeno ali oteženo.

Kljub omejitvi pa se – kot že zgoraj omenjeno – ni bistveno zmanjšala količina pobranih davkov. Finančna uprava je namreč januarja in februarja 2021 skupno pobrala skoraj 2,9 milijarde evrov, kar je le za 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2020, ko še ni bilo zaznanih posledic epidemije in ukrepov interventne zakonodaje. Po Fursovi oceni imajo pozitiven učinek na pobiranje prihodkov v letu 2021 predvsem pogoji, ki so v interventni zakonodaji določeni za pridobitev posameznih pravic zavezancev, kot so poravnane dajatve in predloženi obračuni za obdobje pred epidemijo. Na zmanjšanje pobranih prihodkov v letu 2021 po njihovih navedbah poleg omejitev na področju izvršbe vplivajo tudi odobrene plačilne ugodnosti na podlagi interventne zakonodaje, zaradi katerih je zapadlost davkov in prispevkov prestavljena v naslednja obdobja – v obdobju od 19. oktobra 2020 do vključno 11. marca 2021 je bilo odobrenih 11.548 zahtevkov za odlog plačila v skupnem znesku 17 milijonov evrov, obročno plačilo je bilo odobreno za 7089 zahtevkov v skupnem znesku 115 milijonov evrov – in zmanjšanje oziroma prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti pri zavezancih, kar se odrazi v manjših zneskih na davčnih obračunih.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!