Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, je na tiskovni konferenci poudaril, da so delodajalci pripravili skupen memorandum, v katerem so bili zapisani predlogi delodajalcev, ki pa v veliki meri niso bili upoštevani.

Zato je izrazil zaskrbljenost, da sprejeti ukrepi ne zadostujejo za razbremenitev gospodarstva, ki je nujna za dvig konkurenčnosti, zlasti izvoznega gospodarstva. Hribar Milič je hkrati izrazil zadovoljstvo s sprejetimi ukrepi v zvezi z reorganizacijo in dokapitalizacijo SID banke, dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in zagotovitvijo dodatnih nepovratnih sredstev za naložbe v tehnološki razvoj, tudi v malih in srednje velikih podjetjih.

Na področju davčne politike so delodajalci povsem nezadovoljni s sprejetimi ukrepi vlade. Vlada ni upoštevala nobenega predloga, ki bi na tem področju pomenil razbremenitev gospodarstva. V svoj paket ni vključila niti znižanja prispevne stopnje delodajalca za pet odstotnih točk pri prispevkih za socialno varnost, povečanja investicijske in razvojne olajšave na način, kot so jo predlagali delodajalci, niti drugih predlaganih ukrepov.

Med ukrepi na trgu dela za ohranjanje delovnih mest in hitrejše vključevanje v zaposlitev je Hribar Milič pozdravil uvedbo finančnih spodbud delodajalcem in delavcem, ki bodo delali skrajšan delovni čas. Je pa poudaril, da številni drugi predlogi tudi na tem področju niso bili vključeni. Gre za predloge, ki bi po mnenju delodajalcev povišali zaposljivost in mobilnost delovne sile, medtem ko jih sindikati čutijo kot nedopustno kratenje pravic delavcev. Ukinitev polurnega odmora, višanje delovne dobe, krajšanje odpovednih rokov in nižanje odpravnin so predlogi, ki so bili na mizi že pri sklepanju kolektivnih pogodb in prejšnjega socialnega sporazuma, čas krize pa naj bi sindikate v duhu skupnega reševanja delovnih mest prisilil v sprejetje manjšanja delavskih pravic.

Borut Pahor si v teh težkih časih ne želi poseči v pravice delavcev, boji pa se tudi, da bencinske trošarnine ne bodo pokrile vseh stroškov ukrepov, zato se na račun razvoja gospodarstva ni bil pripravljen odpovedati davkom in prispevkom iz naslova osebnih dohodkov. Precej več so delodajalci pričakovali od višje investicijske olajšave, ki je sicer prišla v predlog vlade, vendar v precej bolj mili obliki, kot bi si to želeli gospodarstveniki.

Kljub temu, da je Pahor v svojih prvih govorih omenjal, da njegov mandat ni tekmovanje v priljubljenosti, bi bilo za reševanje krize bolje, če bi točke priljubljenosti izgubljali pri uvajanju stroge krizne politike, ne pa z akrobacijami na kadrovskem področju.