V Gospodarski zbornici Sloveniji, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije poudarjajo, da predlog mini davčne reforme kljub nekaterim izjavam finančnega ministra Dušana Mramorja nima podpore gospodarstva. Tri združenja pozivajo, naj se ministrstvo pri reformi zgleduje po Avstriji.

V treh delodajalskih združenjih se niso udeležili posvetovanj z delodajalskimi organizacijami na začetku drugega kroga usklajevanj o ukrepih za davčno prestrukturiranje, ki so bila pred dvema tednoma. Takrat se je s premierjem Mirom Cerarjem in ministrom Mramorjem srečalo nekaj vidnih gospodarstvenikov, pozneje pa so se s predstavniki ministrstva sestali še v Združenju Manager in Klubu slovenskih podjetnikov.

Nekatere izjave finančnega ministra, ki po mnenju treh združenj dajejo vtis, da so pogovori na pravi poti in da ministrstvo uživa podporo gospodarstva pri predlogu ukrepov na davčnem področju, so po njihovih navedbah zavajajoče. "Od takšne nepopolne davčne reforme bosta imela korist samo proračun in javni sektor," so opozorili.

V združenjih vztrajajo pri zahtevah za znižanje javne porabe, kjer presega upravičenost, in posledično znižanje obremenitev delodajalcev. Ne strinjajo se, da je ministrstvo namesto odločne davčne reforme na mizo dalo le predlog davčnega prestrukturiranja. Po njihovih navedbah bo gospodarstvo za financiranje razbremenitve dela v proračun plačalo novih 90 do 120 milijonov evrov zaradi predvidene višje stopnje davka od dohodka pravnih oseb. S predlogom davčne reforme naj bi povišali plače 60.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, obenem pa sindikati javnega sektorja hkrati zahtevajo novih 380 milijonov evrov za plače 170.000 javnih uslužbencev.

Obžalujejo tudi, da se ministrstvo ni opredelilo do predlogov gospodarskih združenj, kako znižati javno porabo in kako z drugim ukrepi nadomestiti izpad iz proračunskih blagajn. Že od jesenskega neuspešnega poskusa sprememb na davčnem področju, ki jo v treh delodajalskih organizacijah poimenujejo davčna antireforma, ministrstvo po njihovem prepričanju sledi cilju, da gospodarstva ne bo razbremenilo, temveč prej nasprotno. "Takšno stališče ministrstva kaže na vnaprej predviden scenarij in rezultat posvetovanj s ključnimi deležniki. Če je resen namen, da se gospodarstvu tokrat prisluhne, potem naj ministrstvo resno obravnava ključne predloge reprezentativnih predstavnikov gospodarstva," so poudarili.

Ministrstvu za finance zato predlagajo, naj se namesto predloga davčnega prestrukturiranja končno resno loti prave davčne reforme po avstrijskem zgledu, kjer "že uveljavljajo jasno začrtano celovito davčno reformo, ki bo v naslednjih letih prinesla nekaj milijard evrov davčnih razbremenitev. O 100 milijonov evrov vrednem prestrukturiranju se v Avstriji sploh ne bi pogovarjali in po nepotrebnem trošili denarja." V severni sosedi so po navedbah združenj tudi jasno predvideli vire za razbremenitev. Poleg uvedbe davčnih blagajn so to še večji priliv davkov zaradi konjunkture, odpravo bančne tajnosti in upravno reformo, s katero odločno znižujejo stroške upravnega aparata v državi. "Takšno reformo potrebujemo tudi v Sloveniji," so sklenili.