Finančna kriza je v zelo kratkem času spremenila celoten trg vlaganj. Zaslužki z borznih trgov so splahneli, vlagatelji iščejo varne naložbe. Skoraj ne mine dan, da katera izmed bank, ki poslujejo v Sloveniji, ne bi predstavila ponudbe varčevanja z ugodnimi obrestnimi merami. Preverili smo ponudbe bank za vezane depozite. Ker so ponudbe zelo strukturirane, smo si zastavili konkretne pogoje. Ker strokovnjaki trdijo, da bo finančna kriza trajala vsaj leto in pol, smo si vzeli obdobje vezave 18 mesecev, odločili pa smo se za znesek 3.000 evrov.

Iz tabele zbranih obrestnih mer za vsoto 3.000evrov za obdobje 18 mesecev je razvidno, da so med posameznimi bankami velike razlike, ki se večajo tako z zneskom kot dobo varčevanja. Če naredimo manjši izračun, ugotovimo, da bomo z varčevanjem v Delavski hranilnici v letu in pol oplemenitili naših 3.000 evrov za dodatnih 270 evrov, medtem ko bi bilo v najmanj ugodni banki, na našem računu več le 157,5 evra. Če zneska ne bi vezali in bi si ga pustili na računu, bi zanj v letu in pol dobili le 22,5 evra. Zanimiva je primerjava s spletno banko Diba, ki vam omogoča, da imate svojo sredstva vedno na razpolago, ob tem pa vam zagotavlja kar 4,8 odstotno obrestno mero. V letu in pol bi se tako na vašem računu nabralo 216 evrov. Če se slučajno še sprašujete, ali so to ugodne obrestne mere ali ne, je odgovor – seveda so. Očitno je, da banke potrebujejo denar. Če razmišljate o tem, da bi vložili v katerega izmed dolžniških vrednostnih papirjev, kot so obveznice in zakladni zapisi, naj povemo, da so obresti podobne ali pa celo nižje od teh, ki jih najdete v zgornji tabeli. Tako vam državna obveznica RS 54, katere tečaj na borzi se giblje okoli nominalne vrednosti, njena dospelost pa je 15. oktober 2015, prinaša 5,75 odstotne obresti. Ob tem seveda še vedno pričakujemo, da bo država držala obljubo in v primeru stečaja banke za naše vloge garantirala 100-odstotno.