Zadnji posnetki z Mednarodne vesoljske postaje jasno kažejo, da se na videz osupljiv arhipelag, ki ga je sredi morja ustvaril človek, ob robovih potaplja.

Ko je Dubaj leta 2003 začel s projektom, so investitorji pričakovali veliko zanimanje slavnih in super bogatih, ki bodo kupili katerega izmed 300 otočkov, ki sestavljajo “dubajski svet”. Angelina Jolie in Brad Pitt naj bi celo kupila “Etiopijo”. Prodaja otočkov pa medtem poteka s polžjo hitrostjo. Med redkimi, ki še verjamejo v uspeh projekta, je avstrijski poslovnež Josef Kleindienst, ki je kupil polovico “Evrope”. Graditi namerava luksuzne vile. Cena: 750 tisoč do 3 milijone evrov. Doslej je prodal tri.

Podlaga iz peska in kamenja premalo trdna?

Družba Nakheel properties je za podlago v morje na 14.000m2 v petih letih nasula več sto milijonov kubičnih metrov peska in 47 milijonov ton kamenja. Nastalo je 300 med seboj približno 100 m oddaljenih otočkov. A kot kaže, gradnja na njih napreduje počasi. “Slike kažejo, da se trenutno ne gradi skoraj nič”, pravijo pri NASI.

Dela so se ustavila v začetku lanskega leta, novembra lani pa je družba Dubai Word, lastnica Nakheel Properties, tudi zaprosila za odlog plačila 26 milijard velikega dolga.

Narava vrača udarec?

Dubajski “nori gradbeniki” so bili dolga leta tarča glasnih kritik okoljevarstvenikov, da s svojimi posegi v morje uničujejo sosednje koralne grebene, podvodno rastlinstvo in živalstvo in celo spreminjajo vodni tok. Zaradi postavljanja “umetnega mesta” pa so opozarjati tudi na povečano porabo vode in energije.

Mogoče je, da bosta za rešitev težave poskrbeli kar finančna kriza in mati narava. Medtem ko je gradnja uradno le začasno ustavljena, se umetni otočki namreč vse bolj približujejo drug drugemu, kot kaže, pa tudi potapljajo v morje.
Strahovi, da se bodo dubajske stvaritve dobesedno potopile, sicer niso novi. Že pred leti je skupina neodvisnih znanstvenikov in gradbenih inženirjev na podlagi množice satelitskih posnetkov svarila, da prav tako umetno zgrajena dubajska palma – Palm Jumeirah, na dolgi rok ne bo preživela dviga morske gladine zaradi klimatskih sprememb. Umetni otok se namreč na leto sesede za približno 5 milimetrov, morje pa dvigne za 3 milimetre.

Dubajska “palma” Palm Jumeirah, ki naj bi po napovedih investitorjev postala največja turistična atrakcija, se podobno kot Dubaj medtem spreminja v mesto duhov. Potencialni graditelji hotelov – med njimi tudi Donald Trump, so svoje ponudbe že umaknili. Globalna kriza je število turistov oklestila na minimum, veliko podjetij je zaprlo svoja vrata, delavci so se zato vrnili v svoje domovine. Je pa Dubaj trenutno dober kraj za “poceni” nakupe. V večinoma praznih nakupovalnih središčih, restavracijah in klubih bodo z vami ravnali kot s kraljem, popusti pa letijo v višave.