Poslanci so sprejeli novele treh davčnih zakonov, od katerih si vlada obeta povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji, kar bo po pričakovanjih vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečalo konkurenčnost države v svetu. 

Novela zakona o dohodnini prinaša pomembno spremembo dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače, je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Med sedanjim drugim in tretjim razredom se bo uvedel nov davčni razred s 34-odstotno stopnjo davka, ki bo veljala za neto davčno osnovo med 20.400 in 48.000 evrov, stopnja davka v četrtem razredu, kamor se uvrščajo zavezanci z neto davčno osnovo med 48.000 in 70.907 evrov, pa se bo znižala na 39 odstotkov. S tem se blaži progresivnost veljavne lestvice za odmero dohodnine, ki je nekonkurenčna, je dejala. Ostaja pa najvišji razred pri dohodnini s 50-odstotno obdavčitvijo za tiste z neto davčno osnovo nad 70.907 evrov.

Novost je še posebna davčna obravnava za nagrade, ki jih zaposleni v podjetjih prejemajo enkrat letno na podlagi poslovne uspešnosti, kot so 13. plače in božičnice. Za izplačila do višine 70 odstotkov povprečne plače po novem ne bo treba obračunati dohodnine. Spremembe se uvajajo tudi za tiste z nižjimi prejemki, in sicer se dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave zvišuje za 300 evrov na 11.166,37 evra. Po besedah ministrice gre za približno 20.000 zavezancev, predvsem prejemnikov minimalne plače. Višina splošne olajšave kot tudi dodatne splošne olajšave ostaja na ravni iz leta 2016.

V večini poslanski skupin so rešitve načeloma podprli, a skorajda vsi po vrsti vlado pozivali k bolj odločnim ukrepom v smeri razbremenitve stroškov dela, še posebej tistih z nižjimi prejemki. Da predlagane spremembe še ne pomenijo konca iskanja rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, je obljubila tudi Vraničarjeva, ki nove ukrepe napoveduje v prihodnjem letu.

Spremembe pri dohodnini bodo povzročile izpad proračunskih prihodkov v letu 2017 za 106 milijonov evrov, v letu 2018 pa še za dodatnih 200.000 evrov. V večji meri se bo izpad nadomestil z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb z veljavnih 17 na 19 odstotkov.

Ni pa vlada posegala v olajšave, zaradi katerih je efektivna davčna stopnja nižja od zakonske. Kot so v razpravi poudarjali poslanci koalicije, se bo efektivna davčna stopnja zvišala z 11,5 na 13,2 odstotka, s čimer se bo Slovenija v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije še vedno uvrščala med tiste z nižjo obdavčitvijo dobičkov podjetij.

V opoziciji so dodatnemu obremenjevanju gospodarstva nasprotovali. V SDS so tako predlagali, naj se zvišanje stopnje davka odloži do leta 2019, ko pričakujejo, da bo o tem lahko odločala že nova vlada. A DZ dopolnila ni sprejel.

DZ je sprejel tudi novelo zakona o davčnem postopku, ki prinaša vrsto novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga.

Poslanci so kot najbolj dobrodošlo novost pozdravljali predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost, ki jih bo finančna uprava pošiljala vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, kot so denimo samozaposleni in kmeti. Da pa bodo zavezanci prejeli predizpolnjen obračun prispevkov, morajo s Fursom poslovati prek njegovega portala eDavki.

Novost je tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač. S tem se bo zavezancem omogočilo večjo likvidnost in torej lažje plačilo davkov in prispevkov. Zamik bo veljal tudi v drugih primerih plačila davkov z davčnim odtegljajem.

Novela zakona o davčnem postopku prinaša tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Davčni organ bo namreč lahko v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih. Da bi zavezance spodbudili k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, pa se bosta pri višini obrestnih mer upoštevali teža kršitve ter okoliščina, ali je zavezanec kršitev odpravil sam ali pa jo je ugotovil davčni organ.