Najbolj se dražijo delnice na milanski borzi, kjer je indeks Mibtel pridobil že 1,10 odstotka. Indeks pariške borze CAC 40 je doslej poskočil za 0,61 odstotka, indeks londonske borze FTSE za 0,59 odstotka, indeks dunajske borze ATX pa za 0,52 odstotka. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je ob začetku trgovanja okrepil za 0,60 odstotka, najbolj pa se tako kot na ostalih evropskih borzah vzpenjajo tečaji delnic farmacevtskih in naftnih družb.

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9668,96 točke. To je 72,71 točke oz. 0,75 odstotka manj kot v sredo. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9668,96 točke. To je 72,71 točke oz. 0,75 odstotka manj kot v sredo.

Razpoloženje na borznem parketu so po šestih dneh rasti indeksa poslabšali predvsem podatki japonskega ministrstva za finance o precejšnjem znižanju kapitalskih izdatkov podjetij in dobičkov pred davki v prvih treh mesecih poslovnega leta, ki se je začelo aprila. Obseg naložb naj bi se po prvih podatkih znižal za 25,3 odstotka, kar je največ po letu 2002, ko so začeli voditi tovrstne statistike. Kljub temu pa je japonska vlada poudarila, da se kažejo prvi znaki izboljšanja razmer v drugem največjem svetovnem gospodarstvu, ki se spopada z najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni.

Na newyorški borzi so se v sredo delniški tečaji v povprečju znižali. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri ravni 8675,24 točke, kar je za 65,63 točke oz. 0,75 odstotka manj kot v torek, tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 10,88 točke oz. 0,59 odstotka in se ustavil pri 1825,92 točke.

Nafta se je v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji nekoliko pocenila, razlog za upad cen pa so globalne gospodarske razmere, predvsem v ZDA. Zahodnoteksaška lahka nafta z julijskim dobavnim rokom je bila v primerjavi s sredo cenejša za tri cente, za 159-litrski sod je bilo treba odšteti 66,09 dolarja. V Londonu so se julijske terminske pogodbe za nafto brent podražile tri cente, na 65,91 dolarja.

Cene nafte so se v začetku tedna povzpele na najvišjo raven v zadnjih sedmih mesecih, predvsem zaradi pričakovanj vlagateljev o skorajšnjem okrevanju največjega svetovnega gospodarstva. Po zadnjih podatkih, objavljenih v sredo, pa so se zaloge nafte znova nepričakovano povečale za skoraj tri milijone sodov. Zaloge surove nafte v ZDA so tako za skoraj petino višje kot pred letom, kar nakazuje na upad povpraševanja po tej surovini.

To je opomin, da je ameriško gospodarstvo še vedno zelo šibko, navajajo analitiki avstralske Commonwealth Bank. Kot menijo, tudi drugi gospodarski kazalci kažejo na to, da je optimizem vlagateljev nekoliko prehitel ekonomsko realnost. V ZDA so v sredo objavili tudi podatke o obsegu proizvodnih naročil, ki so se povečali manj od pričakovanj. Trg z zanimanjem pričakuje podatke o prodaji na drobno ter o številu delovnih mest, ki bodo objavljeni danes in v petek.