Država je za blažitev posledic epidemije covida-19 namenila zelo veliko neposredne pomoči podjetjem, poskrbela pa je tudi za nekatere socialne skupine, na primer za upokojence in študente. "Delujemo torej neposredno, ciljamo na posamezna podjetja, posamezne skupine ljudi," je v spletnem pogovoru s časnikom Finance dejal finančni minister Andrej Šircelj in izrazil prepričanje, da so ti ukrepi veliko učinkovitejši od znižanja DDV.

Na pripombo, da so nekatere države v odzivu na covid-19 znižale DDV, je odvrnil, da druge države niso imele takšnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalcem kot Slovenija. Zato so se nekatere odločile za znižanje DDV, je dejal in dodal, da se v primeru znižanja obdavčitve blago v trgovinah verjetno ne bi pocenilo. Pričakuje, da se bo letos v proračun steklo približno deset odstotkov manj DDV kot lani.

Vlada je doslej sprejela pet protikoronskih paketov pomoči, pripravlja še šestega. Vrednostno je ocenjen na približno eno milijardo evrov, je povedal.

Ena od novosti tokratnega protikoronskega paketa bo kritje dela stroškov v panogah, ki jih je prizadela epidemija. "Država bo krila fiksne stroške, verjetno v pavšalnem znesku, da bo čim bolj enostavno," je dejal. Višina pomoči bo odvisna od tega, kako hudo je določena panoga prizadeta, prejela pa jo bodo lahko vsa podjetja, ki so se jim prihodki zmanjšali zaradi epidemije.

Kaj bo z jamstveno shemo?

Jamstvena shema, ki jo je DZ sprejel pred prvomajskimi prazniki, po nekaj zapletih pa je v praksi zaživela poleti, se bo podaljšala, ob čemer je Šircelj napovedal nekatere spremembe. Merila, kdaj lahko podjetje koristi jamstveno shemo, se bodo razširila, banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019. Poleg tega ne bo več obvezna poravnava.

Šircelj sicer pričakuje, da se povpraševanje po tovrstnih jamstvih države ne bo bistveno povečalo. "Likvidnost gospodarstva je dobra," je ocenil in dodal, da banke zaupajo podjetjem in jim dajejo kredite, kot so jim jih dajale tudi prej. Zato se jamstvena shema tudi ne uporablja toliko, kot so pričakovali, je pojasnil in dodal, da jo sam vidi bolj kot neke vrste rezervo za zagotavljanje likvidnosti. "A če se bo kriza nadaljevala, bodo banke verjetno večkrat uporabile tudi jamstvene sheme," je dejal. Podaljšala se bo tudi možnost odloga odplačevanja kreditov.

Na svarila pred valom stečajev po epidemiji je Šircelj potrdil, da nekatere mednarodne institucije opozarjajo na možno recesijo, ki naj bi prišla po koronski krizi. "A v kakšni obliki in kako, ne zna povedati nihče," je bil kritičen. "Mislim pa, da je finančni sistem na to pripravljen. Tudi bančni sistem je robusten," je zatrdil.

Kako bo potekalo okrevanje?

Ocenil je, da bo okrevanje po krizi v Sloveniji razmeroma hitro. Tudi evropska komisija napoveduje naši državi hitrejšo rast od povprečja EU, je spomnil. Glede letošnjega stanja javnih financ pa je dejal, da bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta predvidoma nekaj nižji od 4,2 milijarde evrov, kot je bilo določeno z rebalansom, sprejetim septembra.

K okrevanju bodo pomembno prispevala tudi evropska sredstva. Šircelj je povedal, da bo vlada nabor projektov za črpanje evropskih sredstev poslala v Bruselj decembra, poudarek pa bo na digitalizaciji, zelenih projektih in dolgoročnem razvoju. Vanj bo vključila tudi projekte na področjih, na katere nas mednarodne institucije že dlje časa opozarjajo, denimo na področjih zdravstva in dolgotrajne oskrbe. "A tudi sami vemo, kaj moramo narediti," je dejal in naštel: več denarja za zdravstvo, gradnjo domov za starejše in digitalizacijo izobraževanja.

Na finančnem ministrstvu ustanavljajo tudi posebno delovno skupino, ki bo preučila davčni sistem in predloge, ki jih je na tem področju oblikovala skupina pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. "Pri obremenitvi dela bomo šli v smeri večje konkurenčnosti," je napovedal. Splošna olajšava pri dohodnini se mu zdi prenizka, vendar je tu treba biti previden, saj lahko njeno zvišanje posredno pomeni večji primanjkljaj. "Vsekakor bom skrbel za stabilnost javnih financ," je zatrdil.