Podatki, ki se hranijo, so podatki, potrebni za odkritje in prepoznanje vira in cilja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev časa in trajanja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije ter podatki, potrebni za ugotovitev opreme komunikacije, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

Predvsem gre za podatke, kot so: uporabniško ime, telefonska številka, kadar je uporabljena za vstop v javno telefonsko omrežje, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, datum in čas pričetka izvajanje storitve, ter v primeru telefonije prek internetnega protokola tudi čas trajanja ali čas konca izvajanja storitve. V nobenem primeru pa se po navedbah ministrstva ne shranjuje vsebina komunikacije.

Podatke je obvezan shranjevati vsak operater omrežja in vsak ponudnik storitev, kadar ponuja storitve elektronske pošte ali telefonije prek internetnega protokola. V ta namen bodo operaterji in ponudniki storitev morali zagotoviti varno shranjevanje podatkov ter neizbrisljivo registracijo pri dostopu do teh podatkov.

Pri tem se postavlja vprašanje, kako pa je v primeru, ko slovenski uporabnik interneta prek slovenskega ponudnika dostopa do interneta uporablja na primer elektronsko pošto Gmail, Hotmail ipd. Na ministrstvu odgovarjajo, da tudi za njih veljajo obveze shranjevanja podatkov, če le ponujajo svoje storitve uporabnikom znotraj Evropske unije, saj to ureja direktiva EU o shranjevanju podatkov.

Predlog sprememb zakona o elektronskih komunikacijah je na ministrstvo posredoval tudi informacijski pooblaščenec. Ta predlaga, da se rok hrambe skrajša na šest mesecev oziroma na največ 12 mesecev.

Informacijski pooblaščenec je mnenja, da dolgotrajnost in manjša učinkovitost izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ni argument, ki bi upravičeval daljši rok hrambe, kot si ga je izbrala večina držav članic EU.

Daljši rok hrambe predstavlja tudi večje možnosti za zlorabe in s tem nezakonite posege v zasebnost posameznikov, še dodaja pooblaščenec. Ob upoštevanju dejstva, da so stroški, potrebni za zagotovitev resnično varnih rešitev za shranjevanje podatkov, za operaterje vsekakor visoki, namreč obstaja še večja teža na možnostih za zlorabe, če se operaterji odločijo za cenejše in manj varne rešitve.

Po pojasnilih ministrstva so tovrstni podatki sicer namenjeni izključno organom pregona, sodišču in Sovi. Slednji pa jih pridobijo lahko le na način, ki ga določa zakon, običajno gre za sodno odločbo. Nadzor, ki naj bi preprečeval morebitne zlorabe, izvaja informacijski pooblaščenec.