Finančna uprava poudarja, da davčna zakonodaja že sedaj predvideva določene ugodnosti poslovnim subjektom, če imajo ti težave pri plačevanju davčnih obveznosti.

Kakšne možnosti imajo?

Furs je nanizal nekaj možnosti, ki jih imajo poslovni subjekt po obstoječi zakonodaji, kadar imajo težave pri plačevanju davkov. 

► Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

Furs v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode. Na primer: zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil. Tukaj boste dobili obrazec.

► Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem - največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila.

V tem primeru se ne ugotavljajo kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, Fursu pa je potrebno predložiti ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Tukaj boste dobili obrazec.

Odlog in obročno plačilo je mogoče na primer za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe. Ne velja pa za akontacije davka, davčni odtegljaj ali prispevke za socialno varnost, opozarja Furs.

► Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave. Gre za največ 60 mesečnih obrokov.

Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. 

► Zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta.

Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davčne obveznosti kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument. Kot prilogo k vlogi mora zavezanec priložiti davčni obračun za tekoče obdobje do vložitve vloge, v katerem izkaže dejanske prihodke in odhodke do oddaje vloge ter podati oceno višine davčne osnove za tekoče leto, kateri mora priložiti tudi opis konkretnih razlogov za takšno predvideno znižanje davčne osnove in priložiti podatke, ki dokazujejo, da bo davčna osnova za tekoče obdobje nižja, kot je bila njegova davčna osnova v preteklem letu. Na primer: podatke o preklicanih ali zmanjšanih naročilih, konkretne podatke o zmanjšanju rezervacij nočitev v primerljivem obdobju in podobno. 

Vlogi mora davčni zavezanec priložiti:

- davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, v katerem davčni zavezanec navede dejanske podatke za tekoče davčno leto do dneva vložitve zahteve za znižanje akontacije;

- bilanco stanja za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,

- izkaz poslovnega izida za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,

- oceno davčne osnove za tekoče davčno leto,

- podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove oziroma dokazujejo obrazložitev razlogov (utemeljitev konkretnih razlogov za zmanjšanje davčne osnove, ki izvirajo iz spremembe poslovanja zaradi spremenjenih okoliščin – na primer zmanjšanje obsega poslovanja in posledično nižje pričakovane davčne osnove zaradi omejitev povezanih s koronavirusom, pri čemer je potrebno navesti konkretne podatke o znižanju npr. rezervacij nočitev, upada naročil, zmanjšanja proizvodnje ipd. vključno z navedbo konkretnih transakcij in poslovnih partnerjev).

Vir navedenih podatkov: Finančna uprava RS