Finančna uprava bo na podlagi avtomatične izmenjave informacij septembra začela od večine držav prejemati podatke o finančnih računih bank in hranilnic, kot so plačilni, depozitni ali skrbniški računi, ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini. Prejela bo podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini. V primeru katerega koli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni in tako dalje) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.

Na finančni upravi obenem opozarjajo, da mora vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, tega v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu uradu. V nasprotnem primeru je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1200 evrov, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 evrov, za pravno osebo pa od 1200 do 30.000 evrov. Vendar doslej kršitve niti niso mogli ugotavljati, saj bi morali finančni urad vsake posamezne države zaprositi za podatek o morebitnem obstoju finančnega računa za vsakega zavezanca posebej.

Prve podatke o finančnih računih si bo večina sodelujočih držav začela avtomatično izmenjavati septembra za leto 2016, nekatere pa so si izborile enoletno prehodno obdobje. Med njimi sta denimo tudi Avstrija in Švica, ki bosta prvo avtomatično izmenjavo podatkov izvedli šele septembra 2018. V Avstriji ima po podatkih finančne uprave iz začetka lanskega leta odprt račun blizu 5000 posameznikov in približno 2000 pravnih oseb. O teh računih bo torej Avstrija poročala šele od septembra 2018 dalje, bo pa že v letošnjem septembru finančno upravo in tudi finančne urade v vseh ostalih sodelujočih državah obvestila o tistih računih posameznikov in subjektov, ki so bili morebiti odprti v zadnjih treh mesecih lani.