Računsko sodišče je v reviziji preverilo uspešnost izterjave davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2013, ko se je s tem delom ukvarjala predhodnica finančne uprave - davčna uprava.

Revizorji so ugotovili, so davčni uradi začeli z davčno izvršbo v povprečju 201 dan po zapadlosti davčnega dolga, načine izvršbe pa so stopnjevali v povprečju šele 339 dni po začetku izvršbe. "Zato davčni uradi pri davčni izvršbi niso bili tako uspešni, kot bi bili, če bi postopek davčne izvršbe stopnjevali hitreje," so zapisali v poročilu.

Revizorji so tudi ugotovili, da davčni uradi v posameznih primerih niso izkoristili vseh načinov izvršb, ki jih je določal vsakokratni veljavni zakon o davčnem postopku, v kar 15 odstotkih pregledanih primerov pa niso začeli z izvršbo davčnega dolga oziroma so v kar 25 odstotkih pregledanih primerih dopustili njegovo zastaranje.

Davčni uradi v letu 2013 niso izdali vseh načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, prav tako z izvršbo niso v celoti dosegli pričakovanih poplačil davčnega dolga. V letu 2013 so tako izdali le 76,8 odstotka načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, sicer pa je bila njihova izterjava glede na načrtovani znesek kar 90,5-odstotna.

V drugi polovici leta 2011 vzpostavljeni informacijski sistem še do konca leta 2013 ni zaživel v polni funkcionalnosti, zato je v revidiranem letu dopuščal nepregledno oblikovanje ter spreminjanje poslovnih pravil in parametrov, ki so vgrajeni v sistem profiliranja davčnih dolžnikov. To je vplivalo na vrsto in število izvedenih ukrepov kot tudi na hitrost in s tem uspešnost davčne izvršbe.

Ker informacijski sistem ni deloval optimalno, je bilo kar v tretjini pregledanih primerov ugotovljeno, da seznami izvršilnih naslovov, ki so podlaga za izdajo sklepa o davčni izvršbi, niso vsebovali celotnega davčnega dolga, ali pa so vsebovali napačne podatke. Davčni uradi so zato davčnim dolžnikom izdali več sklepov o izvršbi ter jim tako naložili dodatne stroške, do izvršb pa je pogosto prihajalo z zamikom.

Do zamika pri izterjavi je prihajalo tudi zaradi napačnih stanj v knjigovodskih evidencah, kar so revizorji ugotovili v treh primerih. Zaradi tega so lahko davčni upravi nastali dodatni stroški, kar so revizorji ugotovili v enem primeru, ko je morala davčnemu zavezancu povrniti stroške pritožbe zaradi neupravičeno izdanega sklepa o davčni izvršbi.

Revizorji so tudi ugotovili, da davčni uradi v petini pregledanih primerov niso pravočasno zaznali zlorab davčnih zavezancev, s katerimi so nameravali oškodovati upnike oziroma zmanjšati premoženje družbe.