Pomembno! Čeprav je treba po zakonu do konca marca oddati letna poročila in davčni obračun, bo v letu 2020 zaradi koronavirusa drugače. Namreč, vlada je 17. marca na dopisni seji sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, s katerim podaljšuje roke za predložitev davčnih obračunov in oddajo letnih poročil. Predlog je poslala v državni zbor za obravnavo po nujnem postopku.

Po novem vladnem predlogu se zamikajo roki za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ter za oddajo letnih poročil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Ajpes (vse za leto 2019) z 31. marca na 31. maj 2020. Z zakonom se zamika skrajni rok za sestavo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019, in sicer na najpozneje 30. junija 2020. Zato se posledično davčnim zavezancem rezidentom, ki jim informativni izračun dohodnine za leto 2019 ne bo vročen do 15. julija 2020, zamika rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 31. avgusta 2020, je zapisano na spletni strani vlade.

Tudi podjetniki, ki imajo s. p. v tujini, morajo oddati davčni obračun

Državljani in tudi tujci, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v Sloveniji, morajo Finančni upravi prijaviti vse dohodke, ki jih dosežejo v Sloveniji in v tujini, da jih lahko obdavčijo. Po zakonu so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir zunaj Slovenije. Obdavčeni so torej v skladu s tako imenovanim načelom obdavčitve svetovnega dohodka, so razložili na Finančni upravi.

Na kakšen način se odmerja višina davka glede na že plačane davke v tujini? Kako upoštevajo že plačan davek v tujini?

Zavezanec mora tudi za del dejavnosti, ki jo opravlja v tujini, ugotavljati prihodke in odhodke v skladu s slovensko davčno zakonodajo z upoštevanjem slovenskih računovodskih standardov. Prihodke in odhodke mora zatem vključiti v davčni obračun, so pojasnili na Finančni upravi.

Stopnja obdavčitve je različna, upoštevajoč, ali gre za zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ali podjetnika, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Pri "normirancu" je davčna stopnja 20 odstotkov, pri "dejanskemu" pa se davčna stopnja določi glede na dohodninsko lestvico. V letu 2020 so stopnje 16, 26, 33, 39 in 50 odstotkov ter so odvisne od višine prihodkov.

S. p., ki ima dejavnost v tujini, pa plača davek tudi v državi, kjer opravlja dejavnost in kjer je dejansko njegov vir zaslužka. V obračunu za Finančno upravo pa lahko zavezanec kot rezident Slovenije uveljavlja odbitek v tujini plačanega davka, za kar mora Finančni upravi predložiti ustrezna dokazila. Tako ni dvojno obdavčen, saj se mu že upoštevajo plačani davki v tuji državi. Več o obdavčenju ob odprtem s. p.-ju v tujini je na voljo na spletni strani Finančne uprave.

Vpisati se je treba v register in izračunati akontacijo

Če imajo zavezanci v tujini dohodke, ki jih je v skladu s slovensko zakonodajo mogoče opredeliti za dohodke iz dejavnosti, so dolžni za davčne namene predložiti prijavo za vpis dejavnosti v tujini v register davčnih zavezancev. "Povedano drugače – ni bistveno, ali ima rezident Slovenije v tujini dejansko sploh registriran s. p. oziroma kakšno drugo obliko dejavnosti ali ne, bistveno je, ali se dohodek, ki ga doseže v tujini, po slovenski zakonodaji šteje za dohodek iz dejavnosti. Če se šteje za dohodek iz dejavnosti, je dolžan pri Finančni upravi poskrbeti, da se v register davčnih zavezancev vpiše dejavnost v tujini," so pojasnili na Finančni upravi.

V registru davčnih zavezancev je kot registrski organ Finančna uprava, zavezanci pa dobijo oznako fizične osebe, ki opravlja dejavnost v tujini. V registru je bilo na dan 27. februarja 2020 tako evidentiranih 527 zavezancev. Med njimi jih je bilo 119 v Avstriji, največ je dejavnosti nege na domu, 322 na Hrvaškem, večinoma gre za oddajanje nepremičnin, 30 v Italiji, 13 v Nemčiji, devet v Španiji, sedem na Nizozemskem, pet v Veliki Britaniji, štirje na Madžarskem, preostalih 18 pa v drugih državah, so sporočili s Finančne uprave.

Ko zavezanec začne opravljati dejavnost na novo, mora izračunati tudi predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Odvisno od dohodkov, mesečno ali na tri mesece. Finančna uprava sicer pridobiva podatke o s. p.-jih v tujini tako, da si tovrstne podatke z drugimi državami izmenjujejo na podlagi tako imenovane OECD izmenjave na podlagi bilateralnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Vendar le, če druga država pogodbenica razpolaga s podatki, in ne gre za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov.

Slovenija ima trenutno sklenjenih 59 tovrstnih sporazumov, v katere je vključena določba glede porazdelitve pravice do obdavčitve med državama pogodbenicama v primerih opravljanja samostojnih osebnih storitev. "Omenjen člen določa, da se dohodek, ki ga ustvari rezident ene države pogodbenice s poklicnimi ali drugimi samostojnimi osebnimi dejavnostmi, obdavči samo v tej državi, razen če ima svojo stalno bazo za opravljanje svojih dejavnosti, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici. V tem primeru se lahko v tej drugi državi obdavči tolikšen del dohodka, kolikor se ga lahko pripiše tej stalni bazi," so pojasnili na Finančni upravi.

Če gre torej za s. p.-je, ki so slovenski rezidenti in imajo stalno bazo (podružnico v tujini, pisarno, delavnico, gradbišče, projekt gradnje, montažo …) v tujini, Finančna uprava pridobim kontrolne podatke iz tujine, če jim jih tuja država pošlje. V preteklih letih so tako na primer prejeli podatke iz Nemčije, Španije, Finske, Madžarske, Italije, Litve, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Belgije, Češke, Španije, Velike Britanije, ZDA. Sporazuma pa nimajo sklenjenega z državami Južne Amerike, afriškimi državami, Avstralijo, Novo Zelandijo, so sporočili s Finančne uprave.

Kazni so enake kot za zavezance v Sloveniji

Davčni obračun je treba oddati do roka, sicer pa zakon določa, da se z globo od 800 do 10.000 evrov kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih. Kazni so enake za zavezance, ki so registrirani kot samostojni podjetniki v Sloveniji in v tujini, so poudarili na Finančni upravi.

Pod določenimi omejenimi pogoji je možna tudi samoprijava, ki zavezancu omogoča, da morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka naknadno sporočijo Finančni upravi. Takrat niso odgovorni za prekršek, morajo pa izpolniti svojo realno davčno obveznost, kar pomeni, da bo povečana za obrestno mero v višini tri odstotke letno. Več o samoprijavi lahko preberete TUKAJ.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!