V zadnjih dveh letih so v Banjaluki slovenski državljani odprli več kot 200 podjetij, je poročala bosanska spletna stran Capital.ba. Kar pa bode v oči, je to, da ta podjetja sploh nimajo svojih pisarn, poštnega nabiralnika, spletne strani ali kontaktnih telefonskih številk. Iz tega je moč sklepati, da gre za slamnata podjetja. Da je temu očitno res tako, kaže tudi dejstvo, da na naslovih, kjer naj bi poslovala ta podjetja, ni ne duha ne sluha o kakšnih poslovnih prostorih ali vsaj o oznakah, da tam slovenski podjetniki opravljajo dejavnost. 

Novinarji omenjene spletne strani so ugotovili še, da se slovenska podjetja prijavljajo na istih naslovih. Tako so okoli 20 podjetij odkrili na enem naslovu, a kaj, ko tam nihče ne ve, da ta podjetja sploh obstajajo ter kdo naj bi bili njihovi zastopniki. Podobni primeri se pojavljajo tudi na drugih naslovih. Torej gre za dobro utečeno in razširjeno prakso. In zakaj ne bi tega počeli, saj bosanski pristojni organi sploh ne preverjajo, ali je oseba ob odprtju podjetja navedla resničen podatek, kje se nahaja njen sedež. 

Kako je to mogoče? Novinarji, ki so na terenu preverjali podatke, sklepajo, da so slovenskim "podjetnikom" pri navajanju fiktivnih naslovov najverjetneje pomagali že obstoječi, domači najemniki prostorov ali lastniki prostorov. Odkrili so tudi, da nekatere računovodje oz. knjigovodje, ki vodijo "posle" slovenskih podjetij v Banjaluki, slednje prijavljajo kar na naslovih svojih pisarn. Te navedbe jim je potrdil tudi eden izmed bosanskih knjigovodij, ki je želel ostati anonimen, je pa priznal, da je tudi sam počel te stvari. On je na sedežu svojega podjetja prijavil kar sedem slovenskih podjetij, a s to razliko, da jih je tudi označil na informativni tabli, ki stoji pred vhodom v stavbo. Pravi, da je njegovo ravnanje v skladu z zakonom, prav tako poslovanje njegovih slovenskih strank. 

Že dolgo je znano, da določeni posamezniki reklamirajo in vabijo slovenske poslovneže k odprtju podjetij v Republiki Srbski. Tega niti ne skrivajo, saj poudarjajo, da je vse zakonito. In zakaj naj bi se slovenski podjetniki odločili za to? Capital.ba poroča, da je ključno vprašanje razlike med obdavčitvijo v obeh državah. Torej slovenski podjetniki svoje posle opravljajo v Sloveniji, a vse denarne transakcije in promet potekajo preko poslovnih računov, ki so odprti v Republiki Srbski. 

Za primerjavo: pri nas je davek na dobiček 19-odstoten, pa še izplačilo dividend je obdavčeno, in sicer s 27,5 odstotka. V Republiki Srbski pa - davek na dobiček je 10-odstoten, podjetje pa je obdavčeno le enkrat, navaja omenjena spletna stran. Že hiter pogled na te številke pokaže, kaj se bolj "splača". Novinarji so na hitro izračunali: če ima podjetje milijon evrov dobička, ki ga je sicer ustvarilo v Sloveniji, a je ves denar tekel skozi poslovne račune v Republiki Srbski, bo podjetniku ostalo 900.000 evrov. Ta denar bo dvigoval z računov in uporabljal, kakor bo želel. Če pa dobiček ustvarja v Sloveniji in če denarni tokovi tečejo preko slovenskih računov ... ob milijonu dobička mu bo ostalo le pol tega. 

Poglejmo še eno zanimivost: nakup vozil. "Podjetnik" kupi v Nemčiji vozilo in zanj odšteje 100.000 evrov. Uvozi ga v Republiko Srbsko oz. Bosno in Hercegovino ter pri tem plača 17 odstotkov DDV. Kaj pa, če bi to isto vozilo uvozil v Slovenijo? Plačal bi davek na luksuzna vozila, potem pa še 22-odstotni DDV ... Razlika je spet več kot očitna. 

Kaj na vse to poreče slovenska finančna uprava?

Zanimalo nas je, kaj o tem meni finančna uprava (Furs) ter ali ima zakonsko podlago za ukrepanje?

Na Fursu so za Cekin.si dejali, da so zaznali pojav ustanavljanja podjetij s strani slovenskih državljanov v BiH, a da posameznih primerov ne morejo podrobneje komentirati. 

"Podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. Sporno pa bi bilo, če bi z njihovo pomočjo kršili oziroma zlorabljali predpise, vključno s predpisi o obdavčenju. To je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej," so poudarili. 

Izpostavili so tudi, da posameznik ali pravna oseba ne more samovoljno spreminjati davčnega rezidentstva zgolj zaradi želje po ugodnejši obdavčitvi. "Posameznik ima rezidentski status v državi, kjer ima uradno prijavljeno stalno prebivališče, običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji (6. člen Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Torej tam, kjer ima svojo družino in kjer biva več kot pol leta. Rezidentski status se lahko spremeni samo, če se dejansko spremenijo te okoliščine. Spremembo okoliščin, ki vplivajo na rezidentski status, je seveda treba v vsakem posameznem postopku dokazati s primernimi dokazili in ga ni mogoče spremeniti samo zaradi bolj ugodne davčne obravnave," so razložili na Fursu. 

Pravna oseba se (5. člen Zakona o davku od dohodka pravnih oseb - ZDDPO-2) šteje za rezidenta Slovenije, če ima sedež ali kraj dejanskega poslovodstva v Sloveniji. To pomeni, da se pravna oseba, ki je sicer ustanovljena denimo v Bosni in Hercegovini, dejansko pa je upravljana iz Slovenije, šteje za rezidenta Slovenije in ima vse obveznosti kot pravne osebe ustanovljene v Sloveniji ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.

Kaj pa če gre za dvojne rezidente? "Pravila za t. i. dvojne rezidente (opredelitev za rezidenta obeh držav pogodbenic na podlagi njunih nacionalnih zakonodaj) so določena tudi v sklenjeni bilateralni Konvenciji med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od odhodka in premoženja (v nadaljevanju: KIDO). Ta določa,  da se posameznik šteje za namene KIDO za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče ali s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose ali kjer je njegovo običajno bivališče ali katere državljan je. Pravna oseba pa se šteje za namene KIDO samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave – torej podobno urejeno kot v Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb," razložijo.

Slovenija ima z BiH, kot že rečeno, sklenjeno KIDO oz. konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od odhodka in premoženja. "Na podlagi tega davčnega sporazuma si državi medsebojno izmenjujeta informacije o davčnih zadevah. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata take informacije, ki so potrebne za izvajanje določb te konvencije ali domače zakonodaje držav pogodbenic glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, če obdavčevanje na tej podlagi ni v nasprotju s konvencijo. V dosedanji praksi se informacije med Slovenijo in BiH izmenjujejo (le) na zahtevo, ne pa spontano (kar se ugotovi npr. v inšpekcijskih nadzorih) in avtomatično," pojasnjujejo na Fursu. 

Torej podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. V kolikor pa Furs pri poslovanju slovenskih zavezancev s podjetji iz BiH zazna sheme poslovanja, namenjene davčnemu izogibanju, potem v tem primeru finančna uprava postopa v smislu zagotavljanja zakonitosti pri pobiranju davkov in drugih dajatev v Sloveniji.

Kaj pa primeri luksuznih vozil? 

Furs izvaja nadzore pri nekaterih zavezancih, ki svoje luksuzne avtomobile registrirajo v tujini in ne le v BiH, dejansko pa jih uporabljajo v Sloveniji in se na ta način želijo izogniti plačilu davka v Sloveniji.