Razbremenitev stroškov dela s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva je pred več meseci napovedal nekdanji finančni minister Dušan Mramor, o možnih rešitvah pa opravil več krogov posvetovanj s širokim krogom deležnikov. Vlada je nato v državni zbor poslala predlog t. i. mini davčne reforme, ki prinaša razbremenitev plač nad 1,6-kratnikom povprečne plače ob ohranitvi 50-odstotne stopnje pri dohodnini ter znižanje obdavčitve božičnic in 13. plač, po drugi strani pa zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb. "Vlado in finančno ministrico pozivamo, naj še enkrat pregledajo, ali je to smiselno," je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. "Imamo vzvode, da se lahko tudi mi zoperstavimo tej davčni reformi," je dodal.

"V primeru dodatnega obremenjevanja podjetij in ponovne nepoštene delitve učinkov gospodarske rasti med javne uslužbence in zaposlene v gospodarstvu bomo prisiljeni delovati," je posvaril tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek. Po njegovih besedah smo v Sloveniji v času krize v gospodarstvu izgubili 77.000 delovnih mest, medtem ko se je javni sektor okrepil za 15.000 novih zaposlenih. "Zaposleni, ki so bili največje žrtve krize, so zdaj znova prikrajšani, hkrati pa vlada dodatno obremenjuje podjetja," je dejal.

Davčni prilivi v proračun so letos za 1,3 milijarde evrov višji, kot so bili leta 2013. Zato ni res, da bolj odločna davčna reforma ni mogoča zaradi javnofinančne konsolidacije, je dejal Mačkošek. Sprejem mini davčne reforme bi v gospodarstvu razumeli kot popolno ignoranco vlade do gospodarstva in podjetništva. Mini davčna reforma po Mehovih besedah ne prinaša ničesar malemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom ter mikro in malim podjetjem. Tisti, ki zaslužijo nad 2500 evrov bruto mesečno, bodo razbremenjeni le za tri evre, tisti s plačami nad 4500 evrov pa kar za 120 evrov, je izračunal ter vlado pozval, naj zniža davke in prispevke, saj bi to vodilo v večje zaposlovanje.

Podpredsednik Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar se je zavzel za takšne reforme, ki bi pomenile izboljšanje poslovnega konkurenčnega okolja za slovenska podjetja, a ne ponovno na račun delodajalcev. "Ne želimo dodatnih obremenitev gospodarstva, želimo si racionalno porabo v javnem sektorju, tam je veliko prostora za racionalizacijo in varčevanje," je pojasnil.

Podjetnik Igor Akrapovič je potrdil, da so se o možnih davčnih spremembah za povečanje konkurenčnosti gospodarstva res posvetovali s finančnim ministrstvom, a so zavrnili vse njihove predloge. "Vse nam je spolzelo iz rok, dobili pa smo še zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki," je bil kritičen do predloga, ki je že pred potrditvijo v državnem zboru. Dobili smo predlog, ki ni za nikogar več sprejemljiv, je dodal. Predsednik upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj si želi, da bi jih prihodnji teden povabili na nov krog pogovorov. "Ko nas ne poslušajo več, preselimo podjetja v tujino, a tega ne moremo vsi narediti," je dejal.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman razume, da vsa pričakovanja interesnih združenj s področja gospodarstva niso bila uresničena. Ključno je, da se tudi gospodarskim subjektom zagotovi stabilno javnofinančno okolje, je dejala. Dodala je, da so v celotnem obdobju usklajevanj dobivali od sogovornikov sporočilo, da je treba na področju obremenitve dela najproduktivnejših nujno nekaj narediti, za to pa so pripravljeni tudi na določene kompromise oziroma žrtve.