V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da bo zakon o posebni davčni obravnavi posegel v dvostranske dogovore med sindikati in delodajalci, saj so kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetij "temelj dogovarjanja". Po besedah izvršne sekretarke za ekonomsko področje pri ZSSS Andreje Poje se ne strinjajo niti z ukinjanjem zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. "Dejstvo je, da zakon o davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev meša med delovno uspešnostjo, poslovno uspešnostjo in nenazadnje tudi med udeležbo delavcev pri dobičku."

Zakon o delovnih razmerjih, tako ZSSS, pravi, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Predlog zapoveduje tudi neenako obravnavo zaposlenih, saj bodo do udeležbe upravičeni le tisti, ki bodo izpolnjevali kriterije in merila, ki jih bodo določili v splošnih aktih delodajalca. Ti so enostranski, s čimer "vlada izključuje socialni dialog", je še poudarila Pojetova.

Po njihovih trditvah so splošni akti največkrat predmet spora in nezadovoljstva zaposlenih, saj običajno predvidevajo finančno realizacijo planov, na katere pa zaposleni nimajo vpliva in so velikokrat postavljeni nerealno z namenom zmanjševanja plač. Za ZSSS je pomembno, da so pri delitvi dobička udeleženi vsi zaposleni, saj gre za vložek v človeški kapital, boljše sodelovanje in nenazadnje odnos do delavcev. Obenem verjamejo, da bi moralo zaposlenim pripasti tretjina ustvarjenega dobička in ne le 20 odstotkov. Preostali dve tretjini bi se enakomerno razdelili na lastnike kapitala in razvoj družbe.

Že osem let pa zahtevajo tudi večjo razbremenitev dela in večjo obremenitev kapitala in premoženja, ki sta po vseh statističnih podatkih manj obdavčena. "Podatki namreč kažejo, da ima Slovenija v celotnih davkih in prispevkih kot tudi v BDP višji delež davkov na potrošnjo in delo ter nižji delež davkov na kapital."

Predlog zakona po mnenju ZSSS ni primeren, čeprav v zvezi pozdravljajo odločitev vlade, da ohrani četrti dohodninski razred in da ni vztrajala pri socialni kapici. "Četrti dohodninski razred spada v kontekst naših stališč o progresivni obdavčitvi bogatih ljudi. To mora biti za socialno državo kar nekaj normalnega," je pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič. Ob tem želijo, da bi najnižje dohodke razbremenili dohodnine in vpeljali še dodatni dohodninski razred, s katerim bi razbremenili srednji sloj. "Kajti v srednjem sloju gre iskati ljudi, ki ogromno prispevajo k razvoju, tudi podjetij. V dohodninski razred nad 70.000 evri žal tehniki in inženirji ne spadajo, pač pa praviloma člani upravi in še marsikdo, ki v imenu srednjega razreda govori o potrebi po uvedbi socialne kapice," je bil oster.

Gospodarstveniki so tudi proti

Gospodarstveniki tudi nasprotujejo napovedanim davčnim ukrepom, a v drugih točkah. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije ugotavljajo, da je vlada v nasprotju s prvotnimi zavezami letos ohranila višjo stopnjo DDV in najvišji dohodninski razred, čeprav sta bila oba ukrepa predvidena zgolj kot začasna. Obenem je po njihovi oceni že pred napovedanimi davčnimi ukrepi kršila zavezo, da ne bo dodatne obremenitve gospodarstva, predvsem s podporo redefiniciji minimalne plače.

"V zadnjih dveh letih v Sloveniji beležimo gospodarsko rast, ki je predvsem posledica dobrih rezultatov podjetij in podjetnikov. Davčno in administrativno poslovno okolje se ni izboljšalo, kot bi se moralo, da bi bilo konkurenčno državam, ki so Sloveniji najbolj konkurenčne," so poudarili. Vlada je, kot opozarjajo, medtem nenehno opozarjala na pomen javnofinančne konsolidacije, a je pred dnevi vseeno sklenila za javno konsolidacijo neugoden dogovor s sindikati javnega sektorja. "Takoj po dogovoru s sindikati javnega sektorja je ministrstvo za finance objavilo napoved davčnih ukrepov, ki ne le, da ne pomenijo razbremenitve, temveč obremenitev gospodarstva, prav tako pa bi neposredno okrnili nadaljnji razvoj podjetij in ovirali odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu," ocenjujejo.

Zato bodo raziskovalni proračuni velikih družb preusmerjeni na druge trge, kar se bo odrazilo v manjšem številu zaposlenih v raziskavah in razvoju, so prepričani. Prepolovitev davčne olajšave za vlaganja v razvoj in raziskave bi namreč po njihovih izračunih državi prinesla 20 milijonov evrov več, kar bi bilo dodatno breme za okoli 750 podjetij, ki so olajšavo uveljavljala lani. "Država naj pobere več dobička od gospodarstva, vendar tako, da s spodbujanjem razvoja in izboljšanjem poslovnega, tudi davčnega okolja, poveča obdavčljivo osnovo. Ne pa na podlagi zniževanja olajšav za raziskave in razvoj ter opremo, ki so namenjena prav rasti prihodnje obdavčljive osnove," so še dodali.