Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev je odprl bazo podatkov o davčnih oazah oziroma tako imenovane panamske dokumente na internetu. Med njimi je tudi 50 naslovov, 58 posameznikov, 21 podjetij in šest posrednikov, največ jih je povezanih s podjetjem UPC Consulting.

Gre za podatke o okoli 360.000 podjetjih in posameznikih, ki imajo račune v davčnih oazah, kot so Panama, Britanski deviški otoki, Bahami, Sejšeli in Samoa. ICIJ v katerem deluje skoraj 400 novinarjev iz skoraj 80 držav, sicer ni objavil vseh 11,5 milijona dokumentov. "ICIJ objavlja informacije, ki so v interesu javnosti. Panamski dokumenti razkrivajo temeljne krivice in neenakosti, ki jih je ustvaril sistem davčnih oaz," so sporočili.

Baza podatkov, ki je lepo urejena za lažji dostop do informacij, vsebuje 11,5 milijona dokumentov, ki jih je novinarjem predala neznana oseba iz panamske pravniške firme, ki registrira taka podjetja. Baza podatkov vsebuje informacije o skoraj 320.000 entitetah v davčnih oazah in gredo nazaj 40 let od leta 2015. Baza podatkov povezuje osebe in podjetja v več kot 200 državah sveta.

ICIJ opozarja, da obstajajo tudi legitimne uporabe davčnih oaz in zato noče trditi, da je vsako podjetje ali posameznik s seznama avtomatično kršil zakon. Številna podjetja in osebe imajo podobna imena. Na seznamu je 50 naslovov posameznikov in podjetij, ki imajo račune v davčnih oazah. Podjetij je 21, posameznikov z računi pa 58. Največ jih je povezanih s podjetjem UPC Consulting.

Vodilni ekonomisti družno proti davčnim oazam

Okoli 300 vodilnih svetovnih ekonomistov je države pozvalo, naj se s skupnimi močmi zavzamejo za ukrepe, s katerim bi končali obdobje davčnih oaz. Poziv se je zgodil v luči škandala ob razkritju Panamskih dokumentov, ki je spet obudil razprave o poštenosti praks izogibanja plačevanju davkov.

Po njihovih ocenah obstoj davčnih oaz ne prinaša nič dobrega za finančno in splošno dobrobit prebivalcev sveta. Prav tako menijo, da bi morale države za začetek pomesti pred svojim pragom, s čimer so želeli povedati, da je treba še veliko postoriti pri discipliniranju vseh (prekomorskih) ozemelj držav, kot sta Velika Britanija in Nizozemska. Želijo, da bi tudi oni objavljali podatke o resničnih lastnikih podjetij in skladov.