Inšpektorji si ob sumu prodaje na črno najprej zastavijo vprašanje, ali ima prodajalec namen služiti. Če da, mora biti registriran, prijavljeno mora imeti trgovsko dejavnost. Ni važno, ali prodaja star ali nov izdelek, ali je bilo blago kupljeno v tujini ali doma, pomemben je namen. Med zbiranjem dokazov lahko tudi kupijo na črno prodajano blago, preverijo podatke iz uradnih evidenc in zbirajo informacije. Po preveritvi podatkov iz uradnih evidenc se za vsako prijavo določi stopnja tveganja. Če je slednja visoka, gredo takoj v akcijo.

Globe so razmeroma visoke, a se v Obrtno-podjetniški zbornici zavzemajo za izenačitev pri registriranih in šušmarjih, saj zaslužita enako, morda šušmar brez plačila davka še več, poudarjajo. Posebno hude sankcije predlagajo za povratnike.

Nadzor je zelo otežen v Facebook skupinah, v katere se lahko vključiš samo na povabilo člana. Pri odkrivanju kršitev inšpektorji sodelujejo z administratorji, lastniki domen, telekomunikacijskimi operaterji, Pošto Slovenije, a zaradi včasih pomanjkljivih podatkov na spletu težje odkrijejo kršitelja.

Po ceni nižji od nabavne ni sporna prodaja lastnih oblačil in predmetov, ki ste jih kupili, dobili v dar ali podedovali. Tudi če se s tako odebeli vaša denarnica, se zaslužek obravnava kot dohodek iz kapitala, za katerega ni treba plačati dohodnine. Tako lahko prodate knjigo, ki ste jo dobili v dar in že imate doma en njen izvod, vstopnico za prireditev, ki se je ne morete udeležiti, rabljeno oblačilo in podobno. Obstajati mora opravičljiv razlog za prodajo, pa ni sporno z davčnega vidika.

Vsak oglas, ki v prodajo ponuja rabljeno blago ali celo če gre za skoraj novo blago, torej še ne predstavlja dela na črno in oglaševanja takšnega dela. Sum se vzbudi, ko ima ponudnik na spletu večje število oglasov za istovrstno blago ali če ponuja isti artikel v več barvah in različnih velikostih, če oglašuje prodajo več kosov rabljenega blaga s strani istega oglaševalca, na primer pet pralnih strojev. Takrat tudi preverijo, kaj vse je nekdo prodajal v preteklosti.

Zaplete se lahko pri vračilu izdelka

Težava je tudi, ker pri prodaji na črno praviloma ni računa, zato se lahko močno zaplete pri vračilu blaga in terjanju kupnine. Račun je seveda običajno dokazilo o nakupu blaga, a ne tudi edino. Če ga kupec nima, lahko dokazuje na primer z bančnim izpiskom. Če je dal denar na roke in ni dobil računa, pa ne more dokazati obstoja nakupa, zato tudi ni mogoče zahtevati od prodajalca sprejema vračila izdelka. Samo če lahko dokažete, da je bil izdelek kupljen pri točno določenem prodajalcu, mu gredo vse pravice po zakonu.

V Zvezi potrošnikov Slovenije pri spletnih nakupih od fizičnih oseb svetujejo posebno previdnost, saj v primeru zapletov v končni fazi skoraj ni druge možnosti kot sodišče. Pri prodaji na Facebooku svetujejo posebno previdnost, saj so po njihovih podatkih zelo pogoste težave z neodzivnostjo prodajalcev, nedostavljenimi in napačnimi izdelki. Zelo omejene možnosti uveljavljanja pravic imajo potrošniki pri kitajskih spletnih straneh, še opozarjajo.

V Evropskem potrošniškem centru so pojasnili, da kupec lahko vrne blago brez napake, ki ga je kupil po spletu. Če pravočasno odstopi od pogodbe, mu mora prodajalec kriti vsa plačila, tudi stroške poštnine. Poštnino pri vračilu je kupec dolžan plačati, če je bil prej seznanjen o tovrstni obveznosti. Ob vračilu blaga z napako ali rabljenega blaga, ki se je prodajalo kot novo, mora vse stroške nositi prodajalec, pri čemer lahko kupec zahteva zamenjavo oziroma delno ali celotno povračilo kupnine. Sicer prejemajo največ pritožb zaradi nedobave naročenega blaga, neuspešnega uveljavljanja stvarne napake in kritja stroškov pošiljanja blaga.

Spletni oglasniki so posrednik med kupci in prodajalci. Omogočijo prvi stik, ostali del kupčije je izven spletnega mesta, zato sta način sklenitve pravnega posla in odgovornost na strani uporabnikov. Sami ne presojajo, kdo ima v morebitnem sporu prav, lahko pa svetujejo, kam se obrniti ob morebitnih zapletih.

Poleg inšpekcije je možno zadevo prijaviti na policiji, če gre za goljufijo. Paziti se je treba spletnih goljufov iz na primer Nigerije, ki ponujajo več denarja, kot je zahtevano v oglasu. S ponarejenim potrdilom o nakazilu skušajo prodajalca prepričati, naj izdelek pošlje v tujino, a kupnine v resnici nikoli ne nakažejo. Seveda so tudi obratni primeri, ko so prodajalci v zameno za kupnino obljubili, da bodo predmet poslali, vendar nikoli ni prispel.

Pri zapletih je najlažje, če sta kupec in prodajalec iz Slovenije, saj lahko pomaga tržni inšpektorat in zveza potrošnikov, pri čezmejnih sporih evropski potrošniški center. Lahko posredujejo pri prodajalcu in skušajo doseči ugodno rešitev za obe strani, inšpektorat jih lahko tudi sankcionira.

Ob prodaji na črno je vse oteženo. Kupec največkrat ostane sam in mora na sodišču dokazovati svoj prav. Če ima dovolj denarja in vztrajnosti ...