Cekin.si
švicarska zastava

Banke

Joj, pa kaj se zdaj dogaja s posojili v švicarskih frankih?

U.B.
15. 02. 2010 13.14
0

Nekoč popularno in zelo ugodno najemanje posojila v švicarskih frankih zdaj tone v pozabo. Bančne ponudbe po tovrstnih posojilih praktično ni na spregled, v zadnjem času pa se dražijo še obroki posojil v švicarskih frankih.

švicarska zastava
švicarska zastavaFOTO: Cekin.si

Razmah posojil v švicarskih frankih je bil dve leti zelo priljubljena oblika financiranja nakupa nepremičnine, saj so bila posojila zaradi ugodnejše obrestne mere tudi do 10 ali več odstotkov cenejša. Tako naj bi bilo po podatkih Banke Slovenije v letu 2007 kar 8 odstotkov vseh posojil slovenskih gospodinjstev v švicarski valuti, sedaj pa naj bi se ta odstotek skoraj prepolovil. Prav tako pa praktično ni več moč zaznati  ponudbe in povpraševanja po tovrstnih kreditih. V času vse dražjega franka pa tako podjetja kot tudi fizične osebe povprašujejo po valutni zaščiti, s čimer se poskuša omejiti nenadzorovano povečanje obroka posojila v švicarskih frankih zaradi vse dražjega franka, so nam sporočili z ene izmed slovenskih bank.

Na grafu lahko vidimo, da je evro v primerjavi s švicarskim frankom že dve leti in pol v padajočem trendu – kaj to pomeni? Ker se evro slabi v primerjavi s švicarskim frankom, je odplačevanje posojila v švicarskih frankih dražje, saj moramo na primer za 100 švicarskih frankov odšteti več evrov, kot smo jih pred pocenitvijo evra. To je cena, ki jo posojilojemalec lahko plača, če se v želji po ugodnejšem posojilu izpostavi tako imenovanem valutnem tveganju.

Na grafu pa si lahko ogledamo občutno razliko med najvišjo in najnižjo vrednostjo gibanja med evrom in švicarskim frankom. Septembra 2007 je bilo razmerje med tem dvema valutama okoli 1,68, v začetku februarja 2010 pa se je to razmerje gibalo okoli 1,45. To pomeni, da je švicarski frank v tem obdobju v primerjavi z evrom pridobil približno 16 odstotkov, zaradi česar bi lahko logično sklepali, da so je obrok pri tovrstnem posojilu povečal za 16 odstotkov.

Če nastalo situacijo razložimo v absolutnih zneskih - ko je bil švicarski frank najbolj poceni (septembra 2007), je bilo mogoče z 1,68 franka kupiti en evro. Pri 700 frankov glavnice je to pomenilo, da je po preračunu v evre obrok znašal približno 416 evrov.

V začetku februarja 2010, ko je švicarski frank dosegel najvišjo vrednost, pa je bilo mogoče le z 1,45 franka kupiti en evro. Pri 700 frankov glavnice je to pomenilo, da je po preračunu v evre obrok znašal približno 483 evrov. Razlika med najvišjim in najnižjim obrokom, preračunana v evre, je bila v omenjenem obdobju kar 67 evrov.

Toda zakaj tega posojilojemalci v švicarskih frankih tega občutnega padca niso občutili oziroma vsaj ne v taki meri?

evri
evriFOTO: Reuters

Anuiteta posojila v švicarskih frankih ni odvisna zgolj od gibanja tečaja obeh valut. Posojila v frankih so namreč vezana na obrestno mero Libor in prav tako pribitek, ki ga določijo banke same. Libor je trenutno namreč precej cenejši kot Euribor, to pa se seveda pozna na skupni obrestni meri za posojilo.

Kot lahko vidimo na grafu, je v obravnavanem času času 6-mesečni LIBOR padel za približno 2,5 odstotne točke, na 0,3 odstotka, kar je znotraj obravnavanega obdobja ponekod obroke posojila pocenilo celo bolj, kakor pa je bil vpliv vse dražjega franka. Poleg tega je razlika med obrestno mero Libor, na katerega je vezan švicarski frank, in obrestno mero Euribor, na katerega je vezan evro, še vedno občutna (6-mesečni Libor je približno 0,6 odstotnih točk nižji kot 6-mesečni Euribor). 

Treba pa je upoštevati dejstvo, da je Libor švicarskega franka na zgodovinsko nizkih ravneh. Zaenkrat je to dobra novica za vse kreditojemalce v švicarskih frankih, saj zaradi tega ne občutijo vpliv dražjega franka. Toda to bo trajalo vse dokler se ne bo pričel trend zviševanja obrestnih mer, kdaj to bo, pa žal ne ve nihče. Pričakuje se namreč, da bo do cikla zviševanja obrestnih mer prišlo v času okrevanja svetovnega gospodarstva oziroma ob morebitni vse višji inflaciji. Seveda bo morebitni višji Libor podražil posojilo le v primeru, če se bo švicarski frank še naprej krepil oziroma ne bo oslabel.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 861