Vir: Ministrstvo za finance, 2010

Poglejmo si konkreten izračun …

Glede na sedanje predloge obdavčitve bi za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje na območju Ljubljane, ki je na trgu ocenjeno na 100 tisoč evrov, morali plačati približno 40 evrov davka na nepremičnine. Za omenjeno stanovanje namreč davčna osnova znaša 80 odstotkov tržne vrednosti, kar v našem konkretnem primeru pomeni 80 tisoč evrov. Pri 0,056-odstotni davčni stopnji bi morali plačati le 40 evrov, kar je občutno manj kot v primeru nadomestila za stavbno zemljišče, ki je za omenjeno stanovanje v Ljubljani znašal malo manj kot 70 evrov na leto.

Izračuni pa lahko pokažejo tudi drugačno sliko. V Mariboru je za 200 kvadratnih metrov veliko hišo v povprečju treba odšteti 220 tisoč evrov. Davčna osnova bi v tem primeru tako znašala 176 tisoč evrov, pri 0,085-odstotni obdavčitvi, ki bo po novem veljala za Maribor, pa bi morali plačati približno 150 evrov davka. To pa občutno presega znesek nadomestila za stavbno zemljišče, ki je do sedaj za omenjeno hišo v Mariboru znašal okoli 100 evrov.

V zadnjem času pa se že pojavljajo špekulacije, da bo zaradi uvedbe davka na nepremičnine marsikdo plačal višji znesek, kot pa je do zdaj znašal nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi česar bi lahko prišlo do večje ponudbe nepremičnin na trgu, ker bi se nekateri lastniki (predvsem tisti z več nepremičninami) zaradi višjega davka odločali prodajati prazne ali odvečne nepremičnine. Vseeno pa so te špekulacije zaradi nizkih davčnih stopenj in premajhnih razlik med nadomestilom za stavbno zemljišče in predlaganim davkom na nepremičnine prezgodnje in težko verjetne.

Iz obdavčitve bodo izvzete javne stavbe, veleposlaništva, kulturni spomeniki in tudi cerkve. Pri tem se marsikdo sprašuje, zakaj ni davčno davčno žrtveno jagnje tudi cerkev.

Davek pa bo najbolj prizadel podjetnike, saj bo za poslovne nepremičnine prihodnje leto veljal petkratnik davka na stanovanjske nepremičnine.