V Sloveniji je vse manj delodajalcev, ki ne plačujejo obveznih prispevkov za socialno varnost. Če je dolg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) ter za zdravstveno zavarovanje (ZZ) še konec leta 2015 znašal 437,4 milijona evrov, je konec leta 2020 znašal "samo" še 278,9 milijona evrov, kar pomeni, da se je zadnjih petih letih zmanjšal za 158,5 milijona evrov oziroma za 36 odstotkov. Z leti se prav tako zmanjšuje število delodajalcev, ki za svoje zaposlene niti ne obračunajo prispevkov oziroma ne predložijo obrazca REK-1 za izplačilo plač, na Finančni upravi  pa menijo, da je slednje posledica predvsem rednega in poostrenega nadzora, pa tudi javne objave. "Od prve javne objave nepredlagateljev REK-1 obrazcev, od leta 2013 do leta 2020, se je tako število delodajalcev, ki ne predložijo obrazca za izplačilo plač, zmanjšalo za 68,3 odstotka," so navedli.

Nadzor opravlja Finančna uprava, lahko pa se tudi zaposleni sam pozanima, ali ima obračunane in plačane vse prispevke, in v letu 2019 je omenjeno preverilo skupno 41.752, v letu 2020 pa 39.221 delavcev. Vlogo za izpis podatkov je treba oddati ali elektronsko preko eDavkov ali v papirnati obliki osebno oziroma po pošti na katerem koli finančnem uradu. Ob oddaji preko eDavkov dobite na svoj računalnik ali mobilni telefon povratno informacijo takoj oziroma v nekaj minutah, če jo oddate papirnato, prejmete odgovor v nekaj dneh s pošto na dom. Pred epidemijo so sicer že vsi, ki so bili registrirani v mobilno aplikacijo eDavki, samodejno prejeli obvestilo, če v preteklem mesecu niso imeli obračunanih in/ali plačanih prispevkov. Sistem je bil vzpostavljen in je pred začetkom epidemije deloval avtomatično. "Tedaj je bilo na podlagi podatkov iz knjigovodstva vsak mesec avtomatično generirano obvestilo za zavezance, ki so bili prijavljeni v mobilno aplikacijo eDavki. Zaradi vseh ukrepov glede oprostitev in odlaganja plačevanja prispevkov za socialno varnost iz PKP-jev pa avtomatična generiranje in pošiljanje obvestil žal nista več mogoča. Zavezanci za zdaj prejmejo informacijo o obračunanih in plačanih prispevkih zgolj na podlagi zaprosila (pisno ali preko eDavkov)," so razložili na Finančni upravi.

Če delodajalec ne predloži obračuna prispevkov oziroma obrazca REK, pa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) najpozneje v 30 dneh po prejemu podatkov od Finančne uprave obvesti oba – tako delodajalca kot tudi delavca. Delavca seznanijo o obdobju, za katero njegov delodajalec ni obračunal prispevkov. Obveščen je o posledicah nepredloženega obračuna, denimo o nepriznavanju plač pri določanju pokojninske osnove, in s pravnimi možnostmi, ki jih ima za zaščito svojih pravic. Hkrati ga pozovejo, naj Finančni upravi sporoči, ali je za navedeno obdobje prejel plačo, kdaj in v kolikšni višini. Če iz izjave in dokazil izhaja, da delavec ni prejel plače, sledijo sankcije za delodajalca. Če vse kaže, da je delavec prejel plačo, se izvede nadaljnji nadzor in se delodajalcu naloži plačilo prispevkov. Izjave glede neizplačila plač morajo zaposleni poslati na Finančno upravo in v letu 2020 se je na poziv ZPIZ odzvalo 6666 delavcev (9505 v letu 2019), ki so Finančni upravi predložili izjavo glede neizplačila plač. Obvestilo o neobračunanih prispevkih vsebuje poziv delodajalcu, da mora izplačati plačo, če je še ni, in da mora predložiti obračun, sicer sledijo nadaljnji postopki, saj neobračun in neplačilo lahko vplivata na pravice delavcev.

Če delodajalec delavcu ni plačal prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, delavec in tudi po njem zavarovane osebe ne nosijo nobenih posledic, so poudarili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). "Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) sicer določa, da se zavarovancem in njihovim družinskim članom (razen otrokom) v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje. A ob neplačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se na podlagi zakona zadržijo pravice samo zavarovancem in po njih zavarovanim družinskim članom (razen otrokom), ki si sami plačujejo prispevke in ki se posledično tudi sami odločijo, ali bodo mesečni prispevek plačali ali ne. Delavci pa na te odločitve delodajalca nimajo vpliva in jih je zakonodajalec iz te ureditve izključil," so razložili na ZZZS. Sicer pa svetujejo delavcem, naj se ob neplačanih zdravstvenih prispevkih obrnejo na Finančno upravo, ki zbira prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in od katere tudi ZZZS pridobiva podatke o plačilu oziroma neplačilu prispevkov.

Če delavec nima poravnanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ima še vedno pravice iz obveznega zavarovanja, saj ni sam kriv in odgovoren za neplačilo. Drugače je s pravicami za pokojnino. Po pojasnilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) se v pokojninsko dobo upoštevajo le obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki plačani. A predvidena je izjema za delavce v delovnem razmerju, ki niso poslovodne osebe v svoji družbi, ki niso zaposleni pri tujih delodajalcih in ki niso funkcionarji, ter za napotene delavce – zanje velja, da se jim v pokojninsko dobo vseeno štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke od plače, čeprav jih ni plačal. Obdobje, na katero se nanaša obvestilo ZPIZ, se torej zaposlenemu upošteva pri pokojninski dobi, čeprav prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili obračunani niti plačani, a vendar je hkrati res, da lahko neplačilo vpliva na višino pokojninske osnove. So pa lahko prispevki plačani "za nazaj". Če so prispevki za obdobje, na katero se posredovano obvestilo nanaša, naknadno obračunani in plačani, se bodo osnove za plačilo prispevkov upoštevale pri izračunu pokojninske osnove, so razložili na ZPIZ.

Sicer pa z ZPIZ podatke o posredovanih obvestilih delodajalcem po elektronski poti posredujejo tudi Finančni upravi in Inšpektoratu za delo. Finančna uprava je pristojna za to, da v okviru davčnega nadzora uvede postopek o prekršku zoper delodajalce, ki niso izplačali plače ali predložili obračuna davčnega odtegljaja. Če ugotovijo, da delodajalec ni predložil obračuna prispevkov, ker ni izplačal plače, delodajalcu (pravni in odgovorni osebi) izrečejo globo. Denarne kazni za neoddajo obračunov se gibljejo med 800 in 30.000 evrov za delodajalca in med 600 in 4000 evrov za odgovorno osebo. Obenem tudi na Finančni upravi v primeru nepredložitve obračuna delodajalca takoj pozovejo k predložitvi obračuna. Ob neplačilu začnejo postopek davčne izvršbe.

V letu 2020 je Finančna uprava poslala 35.935 pozivov za obračun prispevkov in večina se jih je nanašala na obrazce REK. Število pozivov se je lani zmanjšalo, saj delodajalcem v prvem valu epidemije niso pošiljali pozivov, "delno pa je zmanjšanje posledica večje discipline na področju delovnopravne zakonodaje, ki določa izplačilo plače". Na področju obrazcev REK so se sicer delodajalci v 89 odstotkih odzvali na poziv Finančne uprave in po pozivu oddali obrazce REK za izplačilo plač, po pozivu je bilo oddanih 22.178 obrazcev REK in 986 obračunov prispevkov zasebnikov in tudi drugih fizičnih oseb, ki ne izplačujejo plač. V nadzorih pa so pobrali za 49 milijonov dodatnih davčnih obveznosti in v večini primerov ugotovili, da so delodajalci zgolj napačno predložili obrazec REK.

V epidemičnem letu 2020 pa so na Finančni upravi poostreno nadzorovali obračunavanje prispevkov, saj gre ob morebitnem neplačilu poleg vsega zgoraj naštetega tudi za kršitev temeljnih pravic delavcev. Najhujše kršitve na področju kršitev pravic delavcev izpolnjujejo tudi znake kaznivega dejanja in Finančna uprava na pristojno državno tožilstvo posreduje tudi ovadbe z vsemi ustreznimi dokazili – v letu 2020 so podali 57 tovrstnih ovadb in eno naznanilo kaznivega dejanja, za katero je zagrožena celo zaporna kazen.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!