V obdobju gospodarske recesije, ko podjetja na različne načine zmanjšujejo stroške, se je morda dobro že vnaprej pripraviti tudi na to možnost.

To ne pomeni, da naj bi v tej smeri razmišljali negativno, ampak kvečjemu realno. V kolikor boste o tej možnosti vsaj malo razmislili in ob tem že vnaprej začeli predvidevati možne rešitve tega potencialnega problema, boste svojo pasivno vlogo zamenjali z aktivno in se ob tem znebili precejšnjega dela neprijetnih občutkov strahu in nemoči.

Matic Vošnjak, vodja iskanja in selekcije
Adecco H.R. kadrovsko svetovanje d.o.o.

Če se boste pri opravljanju svoje trenutne zaposlitve vsakodnevno ves čas trudili po svojih najboljših močeh, si tudi sami ne boste imeli kaj očitati.

V času, ko ste še zaposleni, si zagotovite čimvečjo finančno rezervo, s katero boste lažje preživeli morebitno obdobje nezaposlenosti. V tem času se vam bodo namreč mesečne odhodkovne obveznosti ohranile kljub izgubi rednih prilivov. Če imate premalo prihrankov, si jih povečajte z varčevanjem in novimi viri prihodkov. Dodatna zaposlitev, kot nov vir prihodka, lahko v najslabšem primeru vsaj začasno celo postane vaša nova zaposlitev.

Priporočljivo je tudi dodatno izobraževanje. Pridobivanje dodatnih dopolnilnih znanj, primernih za vaš poklic, vam lahko koristi že v obstoječi službi in vam jo morda celo pomaga zadržati, saj izkazuje vaš trud in zavzetost, hkrati pa zvišuje vašo zaposljivost in vašo dodano vrednost.

O načelnih možnih rešitvah se seveda pogovorite s partnerjem in si zagotovite vzajemno podporo. V kolikor partnerja nimate, si že zaradi boljšega občutka, da ne boste tudi v tem sami, poskusite zagotoviti podporo širše družine.

Izguba službe pomeni precejšnjo življenjsko spremembo, ki jo je vedno težko sprejeti. Nujno pa je, da se ob tem čimbolj poskušate izogniti manjvrednostnim občutkom. Ne glede na to, kako težko je, se zavedajte, da vam to odpira nove karierne možnosti v življenju, zelo verjetno celo priložnost za boljšo zaposlitev in življenje, ali za uresničitev dolgoletnih sanj o samostojni podjetniški karieri.

Tako v času ugodnih kakor tudi v času neugodnih gospodarskih razmer izkušnje potrjujejo, da tisti delavec, ki si želi delo, lahko zaposlitev tudi dobi. Morda je včasih to obdobje do zaposlitve nekoliko daljše, ključnega pomena pa je, da posameznik ostane ves čas aktiven in motiviran. Vprašanje je samo, katero podjetje bo prvo prepoznalo njegove kvalitete in izkoristilo priložnost za zaposlitev. To bi moralo biti izhodišče razmišljanja vseh delavcev, tudi tistih, ki so se mogoče v tem trenutku znašli na pragu negotovosti glede zaposlitve. Razmislimo torej o tem, koliko dejansko prispevamo k uspešnosti delovnega procesa v podjetju, razmislimo o svojih kvalitetah in znanju, ki ga določenemu podjetju lahko damo. Razmislimo o naši vrednosti na trgu delovne sile in se zavedajmo naših prednosti. V vsakem primeru je ločnica med dobrim in slabim delavcem v odnosu do dela, podjetja in sodelavcev. Vsak med nami lahko naredi razliko.'

Polona Romih, vodja svetovalk za kadre
Adecco H.R. kadrovsko svetovanje d.o.o.