Škodo, ki jo povzroči toča, najbolj občutijo kmetje, saj jim lahko lahko uniči ves pridelek. Na srečo se lahko zavarujejo pred točo ”normalnih” dimenzij.

Kmetje lahko svoje pridelke prekrijejo s posebno zaščitno mrežo, ki skoraj edina učinkovita zaščita pred točo. Mreže so preizkušene za “normalno” točo, za točo večjih dimenzij, recimo v velikosti jajca, kakršna je padala med zadnjimi neurji, pa ne. Vseeno pa je tudi pri takšnih neurjih ob pravilno postavljeni mreži pridelek precej zaščiten.

Mreže so izdelane iz tkanega pletenega polietilena, varujejo pred vplivom UV-žarkov, so barvno in oblikovno trpežne. Med drugim omogočajo prepuščanje škropiva in so odporne tako proti kislini kot vremenskim razmeram, trpežne pa so tudi pri temperaturnem nihanju od –30 do 70 stopinj Celzija.

Kako veliko površino lahko zavarujemo? Omejitev praktično ni, kmetje lahko izbirajo med bočnim pokrivanjem, ki je primerno predvsem za vinograde in pokrivanjem celotne površine s konstrukcijo.

V prvem primeru so mreže pripete za prvo in zadnjo jekleno vrv ter tako zavarujejo plod. Elastičnost ublaži sunke toče, sicer pa je prvotna naloga bočnih mrež zaščita pred osami in pticami.

Druga postavitev mreže, ki je primerna za zaščito nasadov, sadovnjakov in vinogradov, predvideva postavitev konstrukcije, na katero pripnemo mrežo. Opozarjajo, da je treba mrežo postaviti tako, da omogočite odtekanje toče, najboljša je postavitev "na strešico".

Obdelovanje zemlje pod zaščitno mrežo je seveda možno, a le pri dovolj visoki konstrukciji. Pri bočni zaščiti vinogradov pa prav tako ni ovir, saj mreže prepuščajo škropivo in so odporne proti kislini. Za zavarovanje kvadratnega metra površine boste odšteli v povprečju od 40 (bočna mreža) do 80 centov (protitočna zaščita).