Ameriški računalniški koncern IBM je s petimi ameriškimi univerzami sklenil partnerstvo za razvoj računalniških sistemov, ki naj bi simulirali zmožnost možganov za čutila, zaznavanje, interakcijo in kognitivnost, ob tem pa bi posnemali njihovo majhno porabo energije in prostora.

Po ugotovitvah mednarodne analitske hiše IDC se namreč količina podatkov letno povečuje za 60 odstotkov, kar podjetjem ponuja nove podatkovne tokove, vendar pa se brez zmožnosti nadzora, analize in odziva na te podatke v realnem času vrednost teh podatkov lahko izgubi, so sporočili iz slovenske podružnice IBM.

Kognitivno računalništvo (cognitive computing) naj bi omogočilo, da bodo sistemi zmožni integracije in analize velikanske količine podatkov iz različnih virov praktično v trenutku, kar bo podjetjem in posameznikom omogočilo sprejemanje hitrih odločitev.

Kognitivni računalnik, ki bo deloval kot nekakšni globalni možgani, bi lahko hitro in točno sestavil nezdružljive koščke kompleksne sestavljanke in tako pomagal ljudem pri sprejemanju pravilnih odločitev v kar najkrajšem času.

IBM in sodelujoče univerze so že pridobili 4,9 milijona dolarjev sredstev od ameriške agencije za napredne obrambne raziskave (DARPA) za prvo fazo pobude SyNAPSE (Systems Neuromorphic Adaptive Plastic Scalable Electronics). Predlog IBM, kognitivno računalništvo preko sinaptronike in superračunalništva (C2S2 - Cognitive Computing via Synaptronics and Supercomputing), načrtuje prebojni razvoj v naslednjih devetih mesecih na področjih, kot so sinaptronika, znanost o materialih, nevromorfna vezja, superračunalniške simulacije in navidezna okolja.

Raziskovalci se bodo v začetnih raziskavah osredotočili na prikaz sinapsam podobnih naprav z majhno porabo in velikostjo, merjeno v nanometrih, ter razkrivanju funkcionalnih mikrovezij v možganih. Dolgoročni cilj pobude C2S2 pa je prikaz kompaktnih kognitivnih računalnikov z majhno porabo, ki bodo zmožni inteligence, kot jo kažejo v živalskem svetu sesalci.